Jutra hladna, hribi pobeljeni: V soboto prva, v nedeljo druga fronta

Ob koncu preteklega vikenda je v Sloveniji prevladoval dež z okrepljenim severnim do severovzhodnim vetrom, na Primorskem burjo, ki je zapihala s hitrostjo nad 100 km/h. Po suhem obdobju so predvsem v južni Sloveniji prevladovale nevihte s krajevnimi nalivi, ponekod je v kratkem času padlo več kot 50 mm dežja.

Napoved V petek bo zmerno, občasno pretežno oblačno. Obeti Ena vremenska fronta nas bo ob severozahodnih višinskih vetrovih hitro prešla v noči na soboto, naslednja pa najverjetneje v nedeljo zjutraj. Za njo se bo nad Alpami znova zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo v sredo predvidoma slabelo. V petek bo suho vreme, proti večeru bo oblačnost naraščala. V noči na soboto bo prehodno deževalo, v soboto bo suho in hladneje. Tudi v nedeljo zjutraj bodo manjše, krajevne padavine, čez dan se bo zjasnilo. Od ponedeljka do srede bo suho vreme, ob jasnih nočeh bo zjutraj slana.

Topli oktobrski dnevi so povzročili, da je bilo povprečje zadnjih trideset dni ponekod v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in delu severovzhodne Slovenije toplejše kot v dolgoletnem povprečju. V posameznih dneh smo se v drugi oktobrski dekadi približali rekordno toplim dnem: Postojna 25,9 °C, Slovenj Gradec 24,7 °C, Rateče 23,6 °C. Dvaindvajsetega oktobra se je ohladilo. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1200 m, ponekod tudi nižje. Najvišje dnevne temperature zraka so padle na od 8 do 14, na Primorskem do 18 °C. Padavine so ob začetku tega tedna od zahoda postopno ponehale. Najnižje jutranje temperature so padle na 1 do 7 °C, ob morju okoli 12 °C, najvišje dnevne od 9 do 13, na Primorskem do okoli 17 °C.

Kostanjeva šiškarica

Smo v obdobju kostanjevih plodov. Zadnja leta je pri gojenju precej težav povzročala kostanjeva šiškarica, ki izvira iz Kitajske. V Evropi so jo najprej našli leta 2002 v Italiji, v Slovenijo je prišla 2004., prvo večje žarišče pa so odkrili leta 2007 v nasadu pravega kostanja v bližini Nove Gorice. Leta 2013 je bila že razširjena po vsej Sloveniji. Širi se naravno z letanjem in s transportnimi sredstvi, ki jih uporablja človek. Vir širjenja so tudi sadike kostanja. Živi izključno na kostanju (Castanea). Škodljiva je zlasti za gojene vrste, kot so pravi kostanj, japonski kostanj, križance pravega in japonskega kostanja, kitajskega kostanja in ameriškega kostanja ter še nekaterih drugih vrst iz rodu Castanea.

Povzroča tvorbo šišk na poganjkih, pri osnovi moških socvetjih in na debelejših listnih žilah različnih vrst pravega kostanja. S tem močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov. Kostanjeva šiškarica poškoduje kostanje in zmanjša pridelek kostanja do 70 odstotkov. Ob zelo močnih napadih lahko drevesa propadejo.

Kitajsko zdravilo

Kostanjeva šiškarica povečuje možnosti za okužbo s kostanjevim rakom. Zatiranje se izvaja v obliki odstranjevanja in uničevanja okuženih poganjkov, kar pa je drag ukrep in se uporablja samo v manjših nasadih. Kemično zatiranje je neučinkovito, ker so ličinke dobro zaščitene v šiški.
V nekaterih državah so že začeli biološko kontrolo. Iz Kitajske so uvozili nekatere naravne sovražnike kostanjeve šiškarice. Med najbolj uspešnimi je vnos parazitoidne osice Torymus sinensis. Pri nas so jih uspešno izpustili v nasade pred dvema letoma, že zdaj pa se pozna zmanjševanje škode zaradi ose šiškarice. Napadenost se manjša. Kostanjev pridelek je letos tako bolj stabilen, razen tam, kjer ga je okrnila suša.