
Galerija

Polsenčni del mrka se bo začel jutri okoli 3.21 oziroma 3.23, vendar ga s prostim očesom praktično ne bomo opazili. Pravi, delni mrk se bo začel ob 4.33, največji pa bo okoli 6.12, ko bo Zemljina senca prekrila približno 93 odstotkov Luninega premera.
Prav vrhunec bo slovenskim opazovalcem najtežje ujeti. Luna bo takrat le nekaj stopinj nad obzorjem in bo zašla približno ob 6.17, sonce pa bo vzšlo okoli 6.20. Nebo bo zato že precej svetlo. Za čim boljši pogled bo potrebna lokacija z neoviranim pogledom proti zahodu oziroma jugozahodu, brez stavb, dreves ali drugih ovir.
Dogodek bo sicer precej bolj izrazit drugod po svetu. Na območjih, kjer bo mogoče spremljati celoten potek mrka, bo več kot 96 odstotkov Luninega premera prešlo v Zemljino senco, Luna pa bo lahko dobila rdečkasto oziroma bakreno obarvan videz. V Evropi bomo videli predvsem jutranji del pojava, tik pred zahodom Lune.
Za opazovanje ne potrebujemo posebnih zaščitnih očal, saj je gledanje Luninega mrka s prostim očesom varno. Daljnogled ali teleskop pa lahko pomagata pri opazovanju podrobnosti in barvnih sprememb na Luninem površju. Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno in njena senca pade na Luno. To je mogoče le ob polni luni, vendar mrka ne vidimo ob vsakem ščipu, saj mora biti Luna hkrati dovolj blizu ravnine Zemljine tirnice okoli Sonca.

Če bo vreme dopuščalo, bo petkovo jutro za opazovanje delnega Luninega mrka po večini Slovenije precej ugodno. Napovedi trenutno kažejo na pretežno jasno vreme, čeprav lahko predvsem proti jutru ponekod nekaj oblačnosti in motnost ozračja zaradi puščavskega prahu nekoliko poslabšata pogled. Najboljše razmere naj bi bile na Primorskem, medtem ko je na območju Alp možnost oblačnosti nekoliko večja. Ker bo Luna proti koncu mrka zelo nizko nad zahodnim obzorjem, bo za opazovanje pomembna predvsem izbira kraja z odprtim pogledom proti zahodu oziroma jugozahodu.