Južnoruske tarantele opažene tudi v Sloveniji: lahko zaidejo v hiše

V avstrijski zvezni deželi Gradiščanska, katere glavno mesto je Železno (Eisenstadt) in ki se na vzhodu razprostira ob celotni meji z Madžarsko in na skrajnem jugu meji na Slovenijo, zadnja leta opažajo vse več južnoruskih tarantel (Lycosa singoriensis). Ta pajek, ki bi se ga zaradi videza marsikdo ustrašil, k sreči za človeka ni nevaren. Iz Avstrijskega združenja za varstvo narave (NÖ) so sporočili, da se pri naših severnih sosedih širi že približno 100 let. In sicer vse »od meje z Madžarsko na Gradiščanskem prek Dunaja do češke meje v regiji Weinviertel v Spodnji Avstriji«. Na Gradiščanskem je bilo doslej zabeleženih 47 opažanj južnoruske tarantele.

Prof. dr. Rok Kostanjšek, predstojnik Katedre za zoologijo na Biotehniški fakulteti UL je za Slovenske novice povedal, da je bil omenjeni pajek pred časom najden tudi v Sloveniji in je bil zaveden v seznam vrst. A da gre za zelo redko vrsto, ki je v zadnjih letih ne opažajo. Pojasnil je, da gre za talne pajke, ki lovijo brez mrež: »V tem primeru gre za evrazijsko vrsto, ki se, kot kaže, postopno širi na zahod v celinskem delu Evrope.« Na vprašanje, ali bi se jih morali ljudje bati, je odgovoril: »Vsi pajki so strupeni, klinično nevarnih, torej vrst, ki bi povzročale sistemske znake zastrupitve, pri nas ni. Strah je torej odveč, je pa dejstvo, da vas lahko vsak večji pajek ugrizne, strup pa deluje lokalno in je primerljiv z lokalno reakcijo ob piku ose ali čebele.«

V Avstriji razloge, da ljudje te pajke zdaj pogosteje videvajo, pojasnjujejo z dejstvom, da samci iščejo partnerico. Samice tarantel se namreč trenutno selijo in iščejo primerna zimska bivališča. Najbolj aktivni so na vrtovih, terasah in v kleteh. »Med iskanjem primernega zavetja se lahko včasih izgubijo in končajo v človeških bivališčih,« dodajajo pri NÖ.

Kostanjšek pojasni, da gre za plenilce s pomembno ekološko vlogo, saj se hranijo z drugimi členonožci, med katerimi so tudi nekateri škodljivci. Zato veljajo kot človeku koristne živali. Na spletu je mogoče prebrati nasvet, naj se pajke odnese čim dlje od bivališč, ker naj bi si menda dobro zapomnili, kod so prišli v stavbo. Kostanjšek odgovarja, da to nikakor ne drži, prav tako ne, da bi šlo za največjega pajka srednje Evrope: »Samci dosežejo velikost telesa do 27 mm, samice sicer več, a 40 mm je pretiravanje in senzacionalizem.«