Zakaj so Goloba volile upokojenke, Janšo pa mladi? Sociolog pojasnjuje, kaj se dogaja v družbi

V Sloveniji se vse bolj jasno riše generacijski razkorak v političnih preferencah, ki presega običajne ideološke delitve. Povolilne analize in raziskave javnega mnenja kažejo, da so starejši volivci, zlasti ženske nad 65 let, v nadpovprečnem deležu podprli Gibanje Svoboda, medtem ko se je med mlajšimi, predvsem v starostni skupini do 25 let, okrepila podpora desnim političnim opcijam ali vsaj večja odprtost do njih. Hkrati se je zmanjšala samoumevnost, da mlajše generacije avtomatično pomenijo bolj liberalen del volilnega telesa.

Kako so volili mladi? FOTO: 24ur

Generacija, ki je prekinila liberalni trend

Kot poudarja dr. Miran Lavrič, sociolog in redni profesor za sociologijo na Univerzi v Mariboru, takšen razvoj ni presenečenje. »Naše raziskovalne ekipe volilni rezultat med mladimi ni presenetil, saj smo že v raziskavi iz leta 2024 zasledili izrazit politični zasuk mladih v desno,« pravi. Po njegovih besedah je sprememba merljiva in izrazita: »Med letoma 2018 in 2024 se je delež mladih, ki se samoumeščajo desno od politične sredine, povečal z okoli 20 na približno 35 odstotkov.« Lavrič ta premik umešča v širši idejni okvir. »Ta ideološki premik razumem kot del širšega procesa težav in napetosti znotraj liberalizma in s tem povezanega kulturnega protiudara oziroma konservativnega zasuka, vključno z vzponom desnega populizma,« pojasnjuje. Pri tem opozarja na zgodovinsko posebnost trenutka: »Dolga desetletja je veljalo, da je vsaka nova generacija nekoliko bolj liberalna od prejšnje. Današnja generacija mladih pa je verjetno prva po drugi svetovni vojni, ki je ta trend zaustavila oziroma ga celo obrnila.«

dr. Miran Lavrič. FOTO: Posnetek Zaslona Youtube

Takšen razvoj Slovenijo umešča v širši zahodni kontekst. »Mladi v Sloveniji so del širšega družbenega trenda, ki ga opažamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in tudi v ZDA,« dodaja Lavrič, vendar hkrati opozarja, da so lokalne posebnosti pomembne. Vprašanje, ali gre pri mladih za ideološko prepričanje ali za obliko upora, Lavrič pojasnjuje: »Mislim, da gre za kombinacijo obojega.« Mladi so po njegovem mnenju »po eni strani izpostavljeni izrazito liberalnemu diskurzu v šolah in medijih, po drugi strani pa številnim alarmističnim vsebinam, ki sporočajo, da so družbene razmere izrazito nestabilne ali celo nevarne«. Prav ta dvojnost ustvarja napetost: »Po eni strani jih to lahko vodi k sklepu, da je šel liberalizem predaleč in je za stabilno prihodnost treba spremeniti smer. Po drugi strani pa je že sama dominantnost liberalnega diskurza privlačna tarča za mladostniško uporništvo.« Vlogo pri tem ima tudi naraščajoča negotovost. Lavrič poudarja, da »dejansko ugotavljamo splošno naraščanje zaskrbljenosti mladih glede prihodnosti in ta dejavnik pomembno vpliva na njihovo politično razmišljanje in vedenje«. Ta negotovost pa ni enodimenzionalna. »Okoli leta 2010 je bila največja skrb brezposelnost, danes pa mlade bistveno bolj skrbi, ali bodo kljub službi lahko prišli do stanovanja, ali bodo deležni ustrezne zdravstvene oskrbe in ohranili duševno blagostanje.«

Struktura volivcev po starosti. FOTO: 24ur

Prav kombinacija objektivno relativno stabilnih razmer in subjektivnega občutka negotovosti se kaže kot ključna. »Kombinacija relativno dobrih razmer na trgu dela in hkrati precejšnjega subjektivnega občutka negotovosti je eden ključnih dejavnikov političnih premikov med mladimi,« ocenjuje. Hkrati opozarja, da se je povečalo tudi politično zanimanje: »Podatki kažejo, da sta se politično zanimanje in participacija bistveno bolj okrepila med desno usmerjenimi mladimi.« Pomembno plast razlage predstavlja digitalno okolje. »Družbena omrežja so za mlade glavni vir političnih informacij in imajo brez dvoma ključen vpliv,« pravi Lavrič. Pri tem izpostavlja internacionalizacijo idej: »Zdi se očitno, da je velik del desnega zasuka slovenskih mladih pravzaprav uvožen iz tujine preko karizmatičnih vplivnežev, ki mlade – še posebej fante – nagovarjajo zelo neposredno in jih povezujejo v spletne mehurčke podobno mislečih.« Posebej izpostavlja spolno dimenzijo: »Tudi zaradi vsebin na socialnih omrežjih so se v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, ravno mladi fantje v zadnjih letih bistveno bolj premaknili v desno.«

Generacija ni enotna: spol kot odločilni dejavnik političnih preferenc

Ta razlika med spoloma je po mnenju doc. dr. Tiborja Rutarja, sociologa in docenta za sociologijo na Univerzi v Mariboru, ključna za razumevanje pojava. »Na prvi pogled je presenetljivo, sploh ker običajno velja, da z ekonomskim razvojem nove generacije postajajo bolj liberalne,« pravi. A slovenski primer odstopa: »Pri nas v zadnjem času drži, da se starejši nagibajo bolj v levo kot mladi.« Rutar poudarja, da ne gre za enoten premik celotne generacije. »Obrat v desno je najbolj izrazit pri fantih, ne toliko pri dekletih, zato bi trend lahko razlagali s polarizacijo med spoloma bolj kot pa s starostjo,« pojasnjuje. Ta razkol umešča v širše družbene procese: »Emancipacija žensk v zadnjih desetletjih in vznik moškosferskih vplivnežev na družbenih omrežjih sta verjetno deloma odgovorna za zasuk pri mladih fantih.«

Doc. dr. Tibor Rutar. FOTO: Posnetek Zaslona Youtube

Za razliko od interpretacij, ki poudarjajo uporništvo, Rutar večjo težo pripisuje ideološki komponenti. »Zdi se, da gre bolj za ideološko opredelitev, saj se mladi fantje ne le na volitvah, ampak tudi v anketah širše ideološko samoopredeljujejo bolj desno,« pravi. Pri tem opozarja tudi na spremembe v vrednotah: »Ko merimo nazore, kot so podpora nacionalizmu, avtoritarizmu in šovinizmu, ugotavljamo, da so se mladi fantje v zadnjem času pomaknili bolj v desno kot v preteklosti.« Vprašanje negotovosti Rutar razume bolj selektivno. »Pri mladih fantih strah pred izgubo zaposlitve ali nezmožnostjo zaposlitve pozitivno napoveduje podporo SDS-u,« ugotavlja, a hkrati dodaja, da številne druge skrbi nimajo enakega učinka. »Stanovanjska negotovost, pesimizem glede osebne prihodnosti ali skrbi glede pokojninskega sistema ne napovedujejo nagibanja v desno.« Večji vpliv imajo varnostne teme: »Strah pred terorizmom in migranti je pri nas povezan z nagibanjem v desno.«

Tudi pri vplivu medijev Rutar opozarja na kompleksnost. »Vzročni dokazi kažejo, da vpliv obstaja, vendar je manjši, kot bi morda mislili,« pravi. Kljub temu podatki kažejo jasne povezave: »Pri mladih fantih je količina časa na družbenih omrežjih pozitivni napovednik desničarske samoopredelitve in podpore SDS-u.« Razlike so tudi tu izrazito spolne: »Pri dekletih te povezave ni.«

Struktura volivcev po spolu. FOTO: 24ur

Kompleksna politična pokrajina nove generacije

Lavrič in Rutar se ujemata tudi v oceni, da mladi vse bolj oblikujejo stališča zunajdružinskega okvira. Lavrič opozarja, da se je »na zadnjih volitvah pokazalo izrazito neskladje med izbirami mladih in njihovih staršev«, kar kaže na večjo avtonomijo. Ključno vlogo pri tem igrajo digitalni viri informacij, ki nadomeščajo tradicionalne kanale socializacije. V širšem evropskem kontekstu slovenski primer ni osamljen, a ima svoje posebnosti. Lavrič poudarja, da je za Slovenijo značilna »izrazita spolna polarizacija«, ki je primerljiva s skandinavskimi državami, a pogosto še bolj izrazita. Rutar dodaja, da je slovenska mladina v nekaterih vidikih, zlasti glede nacionalne identitete in odnosa do migracij, bolj nagnjena v desno kot mladina v drugih balkanskih državah, medtem ko pri vprašanjih, kot so pravice žensk ali odnos do spolnih manjšin, ostaja relativno bolj liberalna.

Oba sogovornika tako opisujeta generacijo, ki ne sledi več enoznačnim političnim vzorcem. Namesto linearnega premika v smer večje liberalnosti se oblikuje kompleksna in notranje razdeljena politična pokrajina, v kateri imajo pomembno vlogo spol, digitalno okolje, občutki negotovosti in širši kulturni premiki.