Kaj nam ponuja košček zemlje

Če postavimo vrt na folijo in rastline ne morejo narediti globokih korenin, ga je treba pogosteje zalivati. Zato sem v prejšnjem članku omenila, da bi mogoče naredila kakšno gredo tako, da bi zatrla plevel s kartonom, ki v letu dni razpade, s tem pa imajo rastline možnost, da naredijo globlje korenine.

Vodo greje sonce

Za zalivanje si lahko postavimo posode z vodo. Prednost tega je, da se voda na soncu segreje in lahko zalijemo rastlino, za katero vidimo, da je žejna, tudi ko velja, da čas ni primeren za zalivanje. Ker pa je voda segreta, rastlina ne doživi šoka.

Letos sem izvedela še za aktivno oglje in mikorizne glive. Kupila sem si biočar, s katerim pripravljam aktivno oglje. Ker imam svoj kompost, to oglje dodajam kompostu. O vseh prednostih aktivnega oglja je res veliko napisanega na internetu, biočar za njegovo pripravo pa se že lahko kupi pri nas; ravno tako mikorizne glive, ki jih dodaš zemlji na začetku vegetacije. Navdušila sem se, ko sem prebirala izkušnje drugih, tako da letos tudi jaz veliko pričakujem od teh izboljšav. Glavna prednost je v tem, da so rastline veliko močnejše, da lažje sprejemajo hranila iz zemlje, da se zemlja počasneje izsuši in ob nalivih ne izgublja hranil. Posledice se vidijo na rastlinah, ki rastejo hitreje, bolje rodijo in cvetijo in so bolj zdrave.

Oporne palice

Za rastline, ki potrebujejo oporo, npr. fižol, kumare ali paradižnik, oporo postavimo na severno stran grede, da ne zasenčijo nižjih rastlin. Na vrtu sem si postavila oporo, ki se mi odlično obnese. Kupila sem pocinkane vodovodne cevi in jih razžagala – na dolžino grede (1,8 m), kar pa je ostalo, na polovico; to je potem določilo višino opore. Kupila sem še kolena, vodovodni inštalater pa mi je urezal navoje. Sestavila sem oporo v obliki narobe obrnjene črke U, ki sem jo nasadila na železne gradbene palice. Te sem zabila v zemljo poleg grede. Potem sem samo še napela mrežo in opora, ki je večna, stoji.

Nepridipravi ptice, psi in mačke

Čez gredo se lahko napelje ogrodje za zaščito – pred ptiči in mačkami, mrazom, sončno pripeko, ko so rastline še mlade, in podobno.

Prednosti je veliko. Vrtnarjenje je zares v veselje, ker je dela veliko manj in zato ni občutka, da obdelovanja ne zmoreš, ker te rast plevela prehiteva. Tudi izkoristek prostora je precej večji, kar pomeni, da na manjši površini pridelamo več. Zalivanje je sicer pogostejše, a porabimo manj vode, ker lahko zalivamo vsako rastlino po potrebi. Rastejo veliko hitreje, ker je zemlja rahla in so tudi korenine dobro prezračene, ob rednem dodajanju komposta, vsakič ko posadimo novo rastlinico, imajo ves čas dovolj hranil. Zaradi pestrosti in raznolikosti, ko v vsakem kvadratu raste nekaj drugega, je tudi bolezni manj. Odločila sem se namreč, da v svojem vrtu ne bom uporabljala kemije; te je dovolj že povsod drugje. Sicer škropim, ampak s čajčki. Nasadila sem si koprivo, gabez in kamilice. Česar nimam sama, si nabavim pri biodinamikih, od katerih tudi z veseljem vedno izvem kaj novega. Ravnam se po njihovem setvenem koledarju, kolikor le zmorem in mi dopušča čas, včasih pa tudi vreme.

Kaj ponuja košček zemlje?

Seznanjam se s tem, kako priti do svojih semen, svojega komposta in kaj vse ti lahko ponuja košček zemlje. Zdaj opazim veliko več, kot sem včasih; vidim čebele, pikapolonice, ptice, polže, deževnike, vem, da vse živi v sožitju, in se o tem tudi učim. Ugotavljam, da je po eni strani potrebno kar nekaj znanja, po drugi pa je vse zelo preprosto; potrudiš se, da ustvariš prave razmere, potem pa tisto drobno seme obrodi. In ti se lahko samo čudiš …

Vsako leto mi rastline podarijo nove izkušnje, s hvaležnostjo se učim od drugih, ki imajo več izkušenj, in se z veseljem vedno bolj zavedam, da se nikoli ne bom naučila vsega.

Kaj saditi?

Dobro je vedeti, katere rastline so dobri sosedje, kako visoko zrastejo, kam mečejo senco, upoštevamo lahko tudi kolobarjenje. Vse to je odvisno od naših želja in znanja, ki pa se tako in tako vsako leto izpopolnjuje. To je tudi največje veselje vrtnarjenja. Zaradi pestrosti in raznolikosti vrta, ko v vsakem kvadratu raste nekaj drugega, je tudi bolezni manj.