Med darili za predsednico tudi komplet uhanov, ogrlice in prstana (vrednost 34.580 evrov) in steklenička parfuma z dragimi kamni (vrednost 18.000 evrov) FOTO: Jože Suhadolnik/KPK/Delo UI
FOTO: Kpk
FOTO: Kpk
Nataša Pirc Musar FOTO: Jože Suhadolnik
Poročilo o delu na področju daril za leto 2025 Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) izpostavlja potrebo, da bi država uredila razpolaganje s protokolarnimi darili, ki postanejo last organov javnega sektorja. Nekatera od njih dosegajo visoko vrednost; med darili, o katerih so poročali zavezanci v lanskem letu, na primer izstopa nakit, katerega vrednost je bila ocenjena na skoraj 35.000 evrov.
Lani so subjekti javnega sektorja v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije poročali o 210 prejetih darilih, od tega je bilo protokolarnih 175, priložnostnih pa 35.
Državni zbor RS je poročal le o enem prejetem protokolarnem darilu v letu 2025, medtem ko je bilo teh daril v prejšnjih letih precej več (11 v letu 2024 in 24 v letu 2023);
O prejetih darilih je poročalo šest od 19 ministrstev, sezname prejetih daril je Komisiji posredovalo sedem od 212 občin.
Sezname daril je oddalo 40 subjektov, pri čemer so o največ prejetih darilih poročali z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (59 prejetih daril), in Urada predsednice RS (53). Več kot deset daril so prejeli še v Kabinetu predsednika Vlade RS in na Zavodu RS za zaposlovanje. Subjekti so dolžni poročati o vseh prejetih protokolarnih darilih, ki postanejo last organizacije, in o priložnostnih darilih, katerih vrednost presega 50 evrov.
Poleg doslednega evidentiranja daril in zagotavljanja sledljivosti po njihovem sprejemu, je pomemben element ustreznega upravljanja z darili tudi ocena njihove vrednosti. Medtem ko je vrednost priložnostnih daril, ki jih lahko sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci, omejena na največ sto evrov, zakon vrednosti protokolarnih daril ne omejuje.
Kaj lahko sprejmejo in kaj ne?
Predsednik republike, ministri, poslanci in drugi funkcionarji protokolarnega darila praviloma ne prejmejo kot zasebniki, temveč v imenu organa, ki ga predstavljajo. Če je darilo vredno več kot 50 evrov, mora prejemnik najpozneje v osmih dneh izpolniti obrazec za evidentiranje. Organ darilo vpiše v svoj seznam, podatke pa za preteklo leto posreduje Komisiji za preprečevanje korupcije. KPK prejeta darila objavlja v javnem katalogu. Darila pod 50 evri se praviloma ne vpisujejo v seznam, vendar protokolarno darilo tudi v tem primeru ostane last organa. Drugače velja za priložnostna darila manjše vrednosti, ki se običajno izročajo ob praznikih, kulturnih ali slavnostnih dogodkih in podobnih priložnostih. Njihova vrednost ne sme presegati 100 evrov. Darilo nad 50 evrov je treba prijaviti, darila zanemarljive vrednosti pod 50 evri pa ne. To pravilo ne spreminja dejstva, da prava protokolarna darila vedno pripadajo ustanovi. V nobenem primeru predstavnik države ne sme sprejeti denarja, vrednostnih papirjev, darilnih bonov ali kartic in dragih kovin. Prepovedano je tudi darilo, ki bi lahko vplivalo ali ustvarilo videz, da vpliva na njegovo nepristransko odločanje. V takšnem primeru darila ne sme obdržati niti organ, ampak ga je treba zavrniti ali vrniti.
Lani so med prijavljenimi protokolarnimi darili izstopala darila, ki so jih uradnim osebam (predvsem funkcionarjem) in njihovim družinskim članom podarjali visoki predstavniki držav Bližnjega vzhoda in Srednje Azije. Predsednica RS je tako na primer ob uradnem obisku v Kazahstanu prejela komplet uhanov, ogrlice in prstana, katerega vrednost na podlagi strokovne ocene znaša 34.580 evrov, ob uradnem obisku v Katarju pa stekleničko parfuma z dragimi kamni, ki je na podlagi preverjene cene na trgu vredna 18.000 evrov. Obe protokolarni darili sta v skladu z zakonskimi določbami ostali v lasti subjekta javnega sektorja, so poudarili pri KPK.
Protokolarna darila
Protokolarna darila so darila, ki jih predstavniki države, občin, podjetij ali drugih ustanov izmenjajo ob uradnih obiskih, srečanjih in slovesnostih. Običajno jih prejmejo predsedniki, ministri, župani, diplomati ali drugi funkcionarji.
Med protokolarna darila sodijo:
umetniška dela,
knjige in monografije,
spominski kovanci,
izdelki domače obrti,
nakit,
vina in druge lokalne posebnosti,
predmeti z državnimi ali občinskimi simboli.
Pomembno je, da dražja darila pogosto ne postanejo osebna last prejemnika, ampak jih mora ta prijaviti in predati ustanovi oziroma državi. Namen teh pravil je preprečiti podkupovanje ali ustvarjanje občutka osebne obveznosti.
V seznamih daril je Komisija zaznala tudi večje število ročnih ur višjih vrednosti, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarjali visoki predstavniki držav Katarja, Uzbekistana in Jordanije. Glede na posamezne osebne nestrokovne ocene uradnih oseb ali preverjene cene na trgu njihova vrednost znaša od 400 evrov do 28.000 evrov.
KPK že dlje časa zaznava problematiko hrambe tovrstnih protokolarnih daril. Zato je lani na ministrstva za javno upravo, finance in pravosodje naslovila predlog za spremembo aktov, ki bi podrobneje uredili to področje.
Več dragih ur
KPK je pri poročanju zaznala tudi večje število posameznih ročnih ur višjih vrednosti, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarjali visoki predstavniki držav Katarja, Uzbekistana in Jordanije. Glede na posamezne osebne nestrokovne ocene uradnih oseb ali preverjenih cen na trgu njihova vrednost znaša od 400 evrov do 28.000 evrov. Ročno uro z najvišjo ocenjeno vrednostjo, ki je ostala v lasti subjekta javnega sektorja, je tako na primer prejel soprog predsednice Republike Slovenije ob protokolarnem obisku v Katarju.
Kot eno od rešitev je predlagala, da bi zakonsko uredili namensko in transparentno razpolaganje s protokolarnimi darili, na primer z organizacijo javnih dražb, pri čemer bi se izkupiček od prodaje lahko usmerjal v državni proračun ali v druge namene v javno korist.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
