Kaj se zgodi s človeškim telesom, ko vanj udari strela? Pojasnilo slovenskega elektroinženirja šokira (VIDEO)

Elektroinženir Vladimir Djurica je v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji Slovenija pojasnil, kaj se dogaja s človeškim telesom, ko vanj udari strela. Njegove besede so še toliko bolj pretresljive ob tragičnem dogodku iz Male Pirešice, kjer je med silovitim neurjem življenje izgubil 46-letni moški. Strela je eden najbolj spektakularnih, a hkrati najnevarnejših pojavov, ki spremljajo poletne nevihte. Blisk in grom pogosto opazujemo z varne razdalje, toda ko se nevihta približa, lahko narava v trenutku pokaže svojo uničujočo moč.

Prav to se je zgodilo na Žalskem, kjer je v četrtek zvečer divjalo hudo neurje. Na parkirišču v Mali Pirešici pri Petrovčah je strela udarila v dva moška, ki sta stala pod manjšim drevesom. Za enega od njiju je bil udar usoden. Kaj se torej v takšnem trenutku zgodi s človeškim telesom?

»S telesom se lahko v bistvu zgodita dve stvari«

Elektroinženir Vladimir Djurica je pojasnil, da lahko strela človeka poškoduje na več načinov. »S telesom se lahko v bistvu zgodita dve stvari. Zunanja je takšna opeklina, ki jo povzroči v bistvu plazma, ker zelektritev je v obliki plazme. Temperatura, ki jo plazma dosega, je nekje okoli 30.000 stopinj Celzija, kar pomeni, da so opekline praktično neizogibne, če vas strela oplazi,« je pojasnil. Toda še nevarneje je, če električni tok steče skozi telo. »V primeru, da pa tok teče skozi vas, so potem zelo močne poškodbe notranjih organov, namreč tok, ki teče skozi, praktično uniči bolj ali manj vse organe,« je opozoril Djurica.

Njegova razlaga pokaže, zakaj udar strele ni primerljiv z običajno električno poškodbo. Gre za izjemno močan in hiter električni pojav, pri katerem lahko pride do hudih poškodb telesa že v trenutku.

Na Žalskem je bilo usodno

Kako nevarna je lahko strela, potrjuje tudi tragični dogodek iz Male Pirešice. Na Žalskem je v četrtek zvečer divjalo močno neurje. Po druženju s prijatelji je 46-letni Jure, sicer inštruktor Planinske zveze Slovenije, ostal na parkirišču. Takrat je strela udarila v dve osebi, ki sta stali pod manjšim drevesom. »V četrtek nekaj pred polnočjo smo bili obveščeni, da je v Mali Pirešici na območju Petrovč strela udarila v dve osebi, ki sta stali pod manjšim drevesom. Zaradi posledic udara strele je 46-letni moški kljub hitri pomoči na kraju dogodka umrl. Drugega, prav tako 46-letnega moškega, so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, od koder so nam sporočili, da je bil lažje poškodovan,« je javnosti sporočila Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi in samostojna policijska inšpektorica Policijske uprave Celje.

Tragična vest se je hitro razširila med domačini v Petrovčah, od koder je bil nesrečnik. Dogodek je znova opozoril na eno najpomembnejših pravil ob nevihti: drevo ni varno zavetje pred strelo.

Zakaj je stati pod drevesom tako nevarno?

Ko se približuje nevihta, je ena največjih napak iskanje zavetja pod samotnim drevesom. Drevo je namreč zaradi svoje višine lahko privlačno mesto za udar strele. Če strela udari v drevo, se lahko električni tok po njem in skozi njegovo okolico razširi tudi na človeka, ki stoji v njegovi bližini. Zato ni dovolj, da se pred dežjem skrijemo pod krošnjo. Še posebej nevarno je, če smo med nevihto na prostem, na grebenu, vrhu hriba, travniku ali drugem izpostavljenem območju.

Ko zaslišimo grmenje, je čas za ukrepanje. Nevihta je lahko bližje, kot se zdi, zato ni pametno čakati na prvi močan blisk ali udar strele v neposredni bližini. Najvarneje je, da čim prej poiščemo zaprto in varno zavetje, najbolje stavbo ali avtomobil.

Če smo zunaj:

• čim prej zapustimo izpostavljena območja, kot so vrhovi, grebeni in odprti travniki;
• ne skrivajmo se pod posameznimi drevesi;
• odmaknimo se od vode in vodnih površin;
• ne zadržujmo se v bližini kovinskih konstrukcij, ograj in drugih prevodnih predmetov;
• če smo v skupini, se razmaknimo in ne stojmo tesno drug ob drugem;
• če zavetja ni v bližini, poiščemo čim nižjo in čim bolj varno lego ter zmanjšamo svojo izpostavljenost.
• Pomembno je tudi pravilo 30–30: če med bliskom in gromom mine manj kot 30 sekund, smo dovolj blizu nevihte, da moramo poiskati zavetje. Na prostem ostanemo še najmanj 30 minut po zadnjem slišanem gromu.

Če nekoga udari strela, se ga lahko dotaknemo

Ob udaru strele se pogosto pojavi strah, da je poškodovani človek še vedno »pod elektriko«. To ne drži. Oseba, ki jo je zadela strela, ni nevarna za tistega, ki ji želi pomagati. Če je poškodovanec nezavesten in ne diha normalno, je treba takoj poklicati 112 in začeti oživljanje. Če je na voljo avtomatski zunanji defibrilator, ga uporabimo po navodilih naprave. Pri udaru strele je hitra pomoč ključnega pomena, saj lahko pride do zastoja srca in dihanja ter hudih poškodb.