Kaj takega bi lahko doletelo le Saharo

»Pa saj nismo v Sahari, da se na takšno vreme ne bi dalo pripraviti,« je po petkovem sneženju, ki je paraliziralo večji del Štajerske in nekatere goričke dele Prekmurja, do vseh, ki skrbijo za električno omrežje, kritičen Theo Karas iz Rošpoha. »Govorimo o približno 10–15 cm snega,« poudarja. Četudi je njegov kraj iz središča drugega največjega slovenskega mesta oddaljen le dobrih deset minut vožnje z avtomobilom, so bili tamkajšnji prebivalci še včeraj brez elektrike. Karas to res težko razume, še posebno ob dejstvu, da vlada v zadnjih letih tako spodbuja prehod skoraj vseh stvari na elektriko.

»Odgovorne že pet let opozarjamo, da bi morali spomladi in poleti očistiti gozdove oziroma preprečiti, da bi drevesa lahko padla na daljnovode,« je kritičen in še, da so, odkar sta se pred šestimi leti s partnerico preselila na Rošpoh, »vsako leto izpadi po več dni«. Kaj takšnega se, kot jima pripovedujejo starejši domačini, pred 40 ali 50 leti, ko je zapadlo precej več snega kot tokrat, ni dogajalo. »Očitno so takrat bolje skrbeli za omrežje,« razmišlja in dodaja, da bi lahko vse skupaj zelo elegantno rešili, če bi elektriko speljali pod zemljo. S partnerico sta se začasno preselila k staršem, a njegovi sosedje, predvsem tisti najstarejši, nimajo vsi podobnih možnosti. »Pa tudi veččlanske družine nimajo kam iti,« opozarja in še, da je agregatov premalo: »Za 70.000 gospodinjstev so poslali 50 generatorjev.«

Nič manj jezna in razočarana ni njegova bližnja, 75-letna soseda, ki se ni želela javno izpostavljati. Včeraj so ji končno pripeljali agregat, a ne iz civilne zaščite, temveč tistega, ki ga je morala kupiti s svojo skromno, 600-evrsko pokojnino. »Od države nič ne dobiš. Samo zahtevajo od tebe. Ampak če si dolžan samo deset centov, te pa takoj pridejo rubit. Sramota!« Dodaja, da se izpadi elektrike dogajajo tudi poleti, ko »samo malo veter popiha«. Kdaj bosta s 85-letnim možem spet dobila elektriko, ji odgovorni včeraj še niso znali povedati. Rečeno ji je bilo, da lahko to traja še dva dni. »To je skupaj šest dni,« opozarja. Meni, da se kaj takega ne bi zgodilo, če bi redno čistili drevesa na trasah daljnovodov: »Zdaj pa čujem, da motorke pojejo. Ampak to se dela poleti, in ne zdaj!«

Marsikdo ni mogel niti od doma. FOTO: Občina Grad

Moč narave prevelika

Kritike lokalnega prebivalstva, ki jih je bilo mogoče od petka slišati po več krajih na Štajerskem, je ob sobotnem ogledu stanja na terenu premier Robert Golob zavrnil. »Velika količina mokrega snega je bila enostavno prevelika teža za elektroenergetsko omrežje. Tukaj nobeno SMS-sporočilo ne pomaga, nihče ne bi mogel predvideti, kje se bo to zgodilo niti v kakšnem obsegu,« je povedal in dodal, da se je na primeru poškodovane infrastrukture severno od Maribora prepričal, da to ni posledica morebitnega zanemarjanja ali pomanjkljivih vlaganj v omrežje. »Gre za odlično vzdrževano traso, ampak moč narave je bila prevelika. Bojim se, da bo še marsikdaj v prihodnje taka situacija. In moramo se pripraviti, da bomo znali čim hitreje reagirati.«

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je pojasnil, da bodo Elektru Maribor zagotovili agregate za nadomestitev poškodovanih transformatorskih postaj in zagotavljanje delovanja vodovodnega omrežja v več krajih, na voljo bodo tudi drugim, a le za najnujnejše primere. »Pri izpadu za 17.000 odjemalcev ni mogoče pričakovati, da bo lahko vsak dobil agregat. In ga tudi ne potrebuje. Prioriteta so ranljive skupine, institucije in podobno,« je pojasnil. 

Gasilci so z mnogih cest odstranjevali podrto drevje. FOTO: Občina Cirkulane