Kako kaže oljkarjem? Smrdljivka, pavje oko in muha ogrozili letino

Pridelava oljk in s tem tudi oljčnega olja v zadnjih letih pri nas vztrajno niha. Če je bil pridelek predlani izjemno slab in v kar nekaj oljčnikih sploh ni bilo kaj pobrati, je lani sledilo presenetljivo zadovoljstvo oljkarjev.

Pridelanih je bilo 318 ton olja. Za letos so seveda napovedi tri mesece pred obiranjem še prezgodnje, najbolj pogumni pa napovedujejo, da bi bila lahko ob manj muhastem vremenu in skrbnem bdenju oljkarjev nad škodljivci sezona morda podobna kot lani in da bi lahko pridelali med 320 in 400 tonami oljčnega olja.

Strokovnjaki pravijo, da čeprav so si oljke po lanskem sušnem stresu opomogle, je letošnji junijski vročinski val povzročil upad plodov. Že teden dni po cvetenju so bile oljke izpostavljene visokim temperaturam in sušnemu stresu. »Ta razvojna faza je zelo občutljiva za okoljske razmere, zato je pomanjkanje vode v tleh povzročilo stres, ki se je kazal v zmanjšani rasti plodov, sušenju in intenzivnem odpadanju plodičev,« je za regionalobala.si povedala dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper.

To stanje je dodatno poslabšala prisotnost marmorirane smrdljivke, ki poškoduje plodiče. V nekaterih oljčnikih opažajo tudi izrazitejše odpadanje listov, ki je posledica glivične bolezni pavje oko, ki ogroža zlasti sorto istrska belica. O tem Podgornikova: »Po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev predstavlja istrska belica približno 70 odstotkov vseh oljk v Sloveniji, kar pomeni večjo izpostavljenost za širjenje bolezni.« V začetku julija so opazili tudi večjo prisotnost oljčne muhe, enega najpomembnejših škodljivcev oljk. Pravočasno spremljanje stanja na terenu in odziv bosta ključna za preprečevanje večje škode na pridelku.

Kljub opozorilom iz hrvaške Istre

Se pa stanje med oljčniki precej razlikuje. Drevesa v njih so v različni kondiciji, zato je pričakovani pridelek v nekaterih nasadih še vedno obetaven, drugod pa manj. »Razmere se bistveno razlikujejo od oljčnika do oljčnika, saj nanje vplivajo mikroklimatske razmere, ki se lahko močno razlikujejo tudi na razmeroma majhnih geografskih območjih. Zelo pomembna je tudi kondicija dreves, ki je odvisna od zdravstvenega stanja, obremenitve s plodovi ter prehranjenosti. Drevesa v boljši fiziološki kondiciji lažje prenašajo stresne razmere, kot je suša ali napad škodljivih organizmov. Zato je trenutno stanje zelo različno,« ocenjuje Podgornikova.

Kljub opozorilom iz hrvaške Istre, da bo letošnji pridelek pri njih slabši, pa je po njenih besedah za dokončno oceno pridelka predvsem zaradi možnih vremenskih sprememb in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj plodov in pridelek, v slovenskih oljčnikih še prezgodaj. Pridelovalcem svetuje, da za strokovno pomoč prosijo kmetijsko svetovalno službo in službo za varstvo rastlin, ki redno objavlja strokovna obvestila o varstvu nasadov, pojavu bolezni in škodljivcev ter priporočilih za pravočasne ukrepe v nasadih.