
Galerija

Pred dnevi smo pisali o subvencijah za nakup nepremičnin za Rome (občini Krško in Škocjan Romom namreč ponujata možnost sofinanciranja za nakup stanovanj zunaj romskih naselij), ob tem pa se je pojavilo vprašanje, kako občina sploh določi, kdo je Rom in po kakšnih kriterijih se to ugotavlja.
Z občine Krško so nam odgovorili, da do podatka pridejo na podlagi potrdila upravne enote (UE), ki potrjuje, da je oseba vpisana v volilni imenik državljanov Republike Slovenije – pripadnikov romske skupnosti v občini Krško.
Da bi pojasnili, kako se točno določa pripadnost romski skupnosti, smo se z vprašanji obrnili še na Upravno enoto Krško, kjer nam je odgovoril načelnik Jurij Klakočar.
Kot je pojasnil, se potrdilo o pripadnosti romski skupnosti izdaja izključno državljanom Republike Slovenije, ki so vpisani v evidenco volilne pravice pripadnikov romske skupnosti, kot jo ureja Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-2).
V evidenco so vpisani tisti, ki jim komisija romske skupnosti prizna volilno pravico na podlagi njihove lastne izjave in v skladu z merili, ki jih določa Svet romske skupnosti Republike Slovenije.
Torej se posameznik za to sam odloči, ali želi vložiti vlogo za pripadnika romske skupnosti dali ne.
Po zakonu se volilna pravica pripadnikov romske skupnosti ugotavlja na podlagi treh temeljnih meril:
• dolgotrajne, trdne in trajne povezanosti s skupnostjo,
• skrbi za ohranjanje romske identitete, kar vključuje jezik, kulturo, navade, delovanje v skupnosti,
• življenja v okolju, kjer prebiva večinsko romska skupnost., torej v eni od 20 občin, navedenih v zakonu, npr. Krško, Novo mesto, Murska Sobota, Črnomelj, Lendava itn.,
Komisije romskih skupnosti imenujejo občinski sveti v občinah, kjer Romi živijo avtohtono in imajo pravico do svojega predstavnika v občinskem svetu. Če občina komisije ne imenuje, to stori državna volilna komisija.
Za razliko od rojstnih vpisov v matično knjigo se posameznik v evidenco romske skupnosti ne vpiše samodejno ob rojstvu.
Vpis sledi šele potem, ko posameznik izjavi, da pripada romski skupnosti, in komisija njegovo pripadnost potrdi. Šele nato lahko upravna enota izda uradno potrdilo, da je posameznik pripadnik romske skupnosti.
»Potrdilo iz evidence se izda pripadniku romske skupnosti na njegovo zahtevo,« je pojasnil načelnik Klakočar.
Preberite tudi: Bralec Bine: Tudi jaz bi užival ugodnosti, kako postanem Rom?
Na vprašanje, koliko Romov trenutno živi v občini Krško, na upravni enoti odgovarjajo, da s takšnimi podatki ne razpolagajo.
Čeprav imamo v Sloveniji najrazličnejše evidence in registre, država še vedno nima natančnega podatka, koliko prebivalcev je romske narodnosti.
Zadnji uradni popis prebivalstva iz leta 2002 je pokazal, da se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.246 oseb, a ta številka že dolgo ne odraža resničnega stanja.
Po ocenah Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) danes v Sloveniji živi med 7.000 in 12.000 Romov. Tudi te ocene pa so okvirne, saj se Romi v popisih pogosto ne opredelijo kot taki, zato je številke težko potrditi.
V občini Kočevje, kjer Romi živijo avtohtono, so denimo po starejših ocenah živeli okoli 550 Romov, danes pa se omenja že 800, celo do 1.200 pripadnikov skupnosti.
Podobno velja za druga območja, kjer živi večina romske populacije - na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in Prekmurju.
Število Romov se po neuradnih virih sicer povečuje, a država uradno še vedno ne vodi točne evidence, ker zakonodaja dopušča, da se posameznik kot Rom opredeli prostovoljno.