Kako posle z državo skrivata zagovornika nacionalnega interesa?

LJUBLJANA – Najglasnejša zagovornika tako imenovanega nacionalnega interesa, torej ohranjanja podjetij v domači lasti, Jože Mencinger in Franc Križanič (SD), bogatita na račun državnih podjetij. Kot poročajo Finance, je Ekonomski inštitut pravne fakultete (EIPF) pod taktirko Mencingerja in nekdanjega finančnega ministra Križaniča, sicer enega od arhitektov projekta Teš 6, pisal študije vsaj za državni Geoplin. Križaniča pa so odkrili tudi v poslih z ljubljanskim Te-Tolom. Ko so ju novinarji pozvali, naj razkrijeta, koliko denarja sta potegnila od državnih podjetij, pa tega nista želela, Mencinger jim je celo povedal, da jih ne mara. 

Leta 2013 analizirala za Geoplin

Ker podatkov Mencinger in Križanič, ki je bil finančni minister v vladi Boruta Pahorja, Požareport pa je pred dnevi razkril, da je s predsednikom SD Igorjem Lukšičem obiskal državni Geoplin, nista hotela razkriti, so

novinarji odgovore iskali na Cobissu. Rezultati: iz leta 2013 je študija, imenovana »Analiza maloprodajnega trga zemeljskega plina v Sloveniji: ocena možne vloge Geoplina pri povečanju konkurence na maloprodajnem trgu zemeljskega plina v Sloveniji«. Naročnik je Geoplin, izdelal jo je EIPF, nosilec projekta je bil Mencinger, vodja projekta Žan Oplotnik, med sodelavci Križanič. Geoplin o teži analize noče govoriti, češ da gre za poslovno skrivnost.

Križaniča so v letu 2013 našli še med avtorji študije »Makroekonomski in regionalni učinki načrtovane naložbe v plinsko parno enoto Te-Tol«. Gre za približno 150 milijonov evrov težko naložbo ljubljanske toplarne. Te-Tol je za študijo odštel dobrih 15 tisoč evrov.

Križanič in Teš 6

Križanič je po poročanju Financ močno povezan tudi s trenutno najbolj razvpito naložbo v državi – 1,4 milijarde evrov vrednim projektom Teš 6. V letih, ko se je sprejemala odločitev o Teš 6, je bil namreč nadzornik HSE, lastnika Teša. Kljub svoji nadzorniški funkciji je že leta 2006 skupaj z drugimi avtorji v imenu EIPF spisal študijo »Makroekonomski, regionalni in socialni učinki postavitve bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj«. V teh letih se je precej posvečal tudi Termoelektrarni Trbovlje in Rudniku Trbovlje-Hrastnik, o katerih je skupaj z drugimi avtorji spisal vsaj tri študije. Kdo je bil naročnik, iz Cobissa ni razvidno, prav tako omenjenih študij ni na spletu. 

V letu 2008 je sodeloval pri študijah o naložbi v hidroelektrarno Moste, drugem bloku nuklearke in analizi trga zemeljskega plina, lani pa še pri dveh publikacijah o gradnji verige hidroelektrarn na srednji Savi, milijardnem projektu, ki si ga je med prioritete postavila tudi zdajšnja vlada.