
Galerija

Politiko zaposlujejo premisleki o usodi referendumov o dvigu obrambnih izdatkov in o članstvu v Natu. Ob nekaterih ocenah, da so tokrat politična preračunavanja, ki so pripeljala do napovedi obeh referendumov, šla predaleč, politika išče izhod iz nastale situacije. Ena od možnosti bi lahko bil dogovor strank o odstopu od obeh referendumov.
Po petkovem glasovanju, na katerem je DZ večinsko potrdil predlog najmanjše koalicijske stranke Levice o razpisu posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, čemur je sledila še napoved največje vladne stranke Gibanje Svoboda posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, vladajoča politika zdaj poskuša miriti situacijo in iskati rešitve iz nastale zagate.
Premier Robert Golob je za ta teden že napovedal niz srečanj na to temo.
V političnem ozadju pa aktivno potekajo premisleki o možnostih, ki jih imajo politični akterji na voljo. Ena od možnosti je, da Svoboda oz. njen predsednik in premier Golob odstopi od svoje napovedi, DZ pa enako kot v primeru posvetovalnega referenduma o Jek 2 doseže konsenz o preklicu že potrjenega predloga za razpis posvetovalnega referenduma z novim odlokom.
O tem bi se lahko predstavniki političnih strank poskusili dogovoriti na vrhu parlamentarnih strank, ki ga je za petek napovedal predsednik vlade.
NSi bo na tem srečanju podala predlog, da se politika v danih okoliščinah dogovori za umik obeh referendumov, je v izjavi za medije v DZ danes napovedal podpredsednik in vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Na petkovem glasovanju, kjer so tudi sami podprli predlog Levice, so po njegovih besedah pripravili »stresni test za koalicijo«.
Ena od možnosti je, da Svoboda oz. njen predsednik in premier Golob odstopi od svoje napovedi, DZ pa enako kot v primeru posvetovalnega referenduma o Jek 2 doseže konsenz o preklicu že potrjenega predloga za razpis posvetovalnega referenduma z novim odlokom.
Medtem je predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša na omrežju X zapisal, da »zaradi omejevanja mednarodne škode« predlagajo srečanje parlamentarnih strank že v sredo ob 10. uri, namesto referendumov o članstvu v Natu in o obrambnih izdatkih pa razpis referenduma o zaupnici Golobovi vladi. V največji vladni stranki Svoboda medtem izjav o referendumih ne dajejo.
So pa o tej temi v ponedeljek že razpravljali v koalicijski SD, za tem pa je predsednik stranke Matjaž Han pozval k mirni komunikaciji, trezni glavi in razumu. Na novinarsko vprašanje, ali lahko že potrjen predlog za razpis posvetovalnega referenduma doživi usodo kot primer Jek 2, pa je odvrnil, da je »v tej naši politiki vse možno«. Hkrati pa je poudaril, da je nujen tudi pogovor med vsemi političnimi strankami, zato odločitev premierja zanje pozdravlja.
Levica sicer vztraja, da je posvetovalni referendum, ki so ga predlagali »bazična demokratična osnova«. Vodja strankinih poslancev Matej Tašner Vatovec je ob tem danes dejal, da se lahko opravi razmislek o jasnosti referendumskega vprašanja in potencialnih spremembah, a osnovni okvir mora ostati enak.