Kakšna zima nas čaka? To pravijo najnovejše napovedi

Zima še ni potrkala na vrata, a narava že piše scenarij, ki bo odločal o snegu, temperaturah in zimskih vremenskih frontah. V Tihem oceanu se je dokončno oblikoval globalni vremenski pojav La Niña, ki močno vpliva na vreme po svetu – od Kanade in ZDA pa vse do Evrope. Spletni portal Severe Weather Europe je objavil prve popolne napovedi snežnih razmer za letošnjo sezono. Tokrat vključujejo tudi februar in marec, kar daje jasnejšo sliko dogajanja v drugi polovici zime.

La Niña je hladna faza naravnega pojava ENSO v ekvatorialnem Tihem oceanu. Značilnost La Niñe so hladne anomalije na površju oceana, te spremembe pa vplivajo na tropske padavine, zračne tokove in s tem preoblikujejo globalne vzorce temperature in padavin. Čeprav je La Niña najmočnejša v Pacifiku, njen učinek čutimo po vsem svetu – še posebej pozimi.

Analize kažejo, da se območje hladnega oceana širi že od julija. Napovedi ameriške vremenske agencije NOAA kažejo, da bo La Niña vztrajala čez jesen in globoko v zimo, oslabela pa naj bi šele spomladi 2026, ko bi lahko prešla v nevtralno fazo.

Severna Amerika: klasičen učinek – več mraza, več snega

Najmočnejši in najbolj neposredni vpliv La Niñe se pokaže nad Severno Ameriko. Tam zaradi posebnega premika curka vetrov (jet stream) pride do sprememb v kroženju zraka: nad severnim Pacifikom se ustvari močan anticiklon, polarni zračni tok se preusmeri proti jugu, v severne in severozahodne ZDA ter Kanado priteka hladen zrak.

Rezultat so bolj mrzle zime in več snežnih neviht na severu ZDA in v kanadskih provincah, medtem ko jug države običajno doživi toplejše in bolj sušne zime.

NOAA-jeve analize kažejo, da šibke La Niñe pogosto prinesejo snežne presežke v severozahodnih in severovzhodnih ZDA ter na območju Velikih jezer, kjer hladni izbruhi ustvarijo močan lake-effect sneg.

Večjih snežnih pošiljk v Evropi ne pričakujejo. FOTO: Severe Weather Europe

V Evropi manj snega kot običajno

Evropa je sicer daleč od vira pojava, zato La Niña nima neposrednega, enoznačnega vpliva kot čez Atlantik. A to ne pomeni, da učinka ni. Globalne spremembe v padavinskih in zračnih vzorcih lahko prek zapletenih povezav vplivajo tudi na vreme na stari celini.

Tu nastopijo še drugi dejavniki, kot so razporeditev visokega in nizkega zračnega tlaka, severnoatlantska oscilacija in lokalni vzorci. Prav zato so evropske napovedi vedno bolj raznolike in zahtevne.

Meteorološki centri ECMWF (Evropski center za srednjeročne napovedi) in UKMO (Britanski vremenski urad) so pripravili podrobne sezonske napovedi snega. Uporabljeni so najnovejši podatki iz začetka oktobra.

Večina Evrope bo imela manj snega kot običajno. Izjema je skrajni sever celine, kjer je možen povprečen ali rahlo nadpovprečen sneg. Osrednji in zahodni deli Evrope bodo imeli manjše snežne primanjkljaje, a še vedno pod dolgoletnim povprečjem.

December 2025

Oba modela kažeta slab začetek snežne sezone – negativne anomalije po vsej celini, razen na severu. Visok zračni tlak omejuje možnosti za obilnejše snežne epizode.

Januar 2026

Snežne razmere se bistveno ne izboljšajo, a jugovzhod Evrope lahko doživi več snega kot običajno. Na celini sicer ostaja skromen snežni pokrov.

Februar 2026

Glavni pas sneženja se umakne proti severu, preostali del celine pa čakajo milejše razmere in manj snega. Vremenski tokovi bodo usmerjeni z zahoda.

Marec 2026

Začetek pomladi obeta zanimiv obrat: nekaj več snežnih možnosti v osrednji Evropi, a drugod suhe in tople razmere. UKMO napoveduje celo izrazite negativne snežne anomalije, kar kaže na suh in topel začetek pomladi.

FOTO: Leon Vidic, Delo 

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Čeprav Slovenija ni izrecno omenjena, je glede na splošne evropske trende mogoče sklepati, da bosta december in januar verjetno podpovprečno snežna, predvsem v nižinah. Tudi februar prinaša manj snega kot običajno, izjema je lahko sever države. Marec lahko še preseneti z nekaj snežnimi padavinami, predvsem v notranjosti.

Ob tem je treba poudariti, da gre za sezonske trende, ne natančne vremenske napovedi za posamezne dneve. Vremenski sistemi se lahko hitro spremenijo, a modeli ECMWF in UKMO sta si letos nenavadno enotna – kar povečuje zanesljivost scenarija milejše zime z manj snega.