Kanin bo spet in, Bohinj pa hin?

BOVEC, BOHINJ – Zima trka na vrata. Ljubitelji smučanja kujejo načrte, kje jo bodo preživeli. Ene vleče na tuje, drugi bi raje ostali doma. Ali bo to mogoče na Kaninu, si nihče ne upa napovedati naglas, še lep čas pa ne bo smuke nad Bohinjem, kjer bi moral zrasti smučarski megacenter, pa kar noče in noče.

Pobudo prevzame občina

Domačini v Bovcu so optimisti, pa saj jim kaj drugega ne preostane. V zadnjih letih so trpeli, ker je Kanin žalostno propadal, pozabljen od boga in tistih s škarjami ter platnom v roki. Ne pozabimo, smučišče na Kaninu ne obratuje od januarja 2013. Takrat je bila zaradi poškodbe zaustavljena krožna kabinska žičnica, junija istega leta je v stečaj šla tudi družba ATC Kanin, ki je do tedaj upravljala smučišče.

Lani je bilo konec agonije, ko je pobudo prevzela Občina Bovec. V njeno korist sta se premoženju odpovedala upnika Hit in Heta Asset Resolution. Svoje je dodalo gospodarsko ministrstvo (zagotovilo je 5,9 milijona evrov, od tega 3,8 milijona iz Evrope). Začela se je obnova, ki pa jo je ustavilo vreme, za nameček pa so zamujali še deli iz tujine, ki so bili pri sanaciji nepogrešljivi. Pa se je rešilo tudi to. »Zaradi dodatnih zahtev nadzornih organov in konstruktorja v postopku rekonstrukcije žičniških naprav ter izvedbe nekaterih dodatnih nepredvidenih del se je projekt podražil,« so nam povedali na bovški občini, kjer točnih izračunov dodatnih evrov še nimajo.

Bovec zdaj po svoje

Občina je načrtovala podelitev koncesije za upravljanje kaninskega smučišča za deset let. Na razpis se je prijavilo le ljubljansko podjetje Strokovne gorske storitve, a pogodbe nikoli niso podpisali. Na občini pravijo, da zaradi nesprejemljivih pogojev družbe. Še več – občina se je odločila za ustanovitev družbe za upravljanje smučišča. K sodelovanju po novem vabijo kadre, ki jih mika zaposlitev.

Ob tem pa se nekateri v Bovcu sprašujejo, ali se tlakuje teren za vrnitev nekdanjega direktorja ATC Kanin Aleša Uršiča, ki nekaterim ni ostal v najlepšem spominu. V občini morebitne Uršičeve vrnitve ne komentirajo. Izrazijo pa željo, da bi decembra zagnali naprave in prebudili te kraje. Ne nazadnje gre za povezavo smučišč Kanin in Sella Nevea, na katerih je, odvisno od snežne odeje, okoli 20 kilometrov smučarskih prog, tudi na italijanski strani večinoma z naravnim snegom.

Računa na državno pomoč

Precej dlje kot jara kača pa se vleče projekt Bohinj 2864, v sklopu katerega želi podjetnik Boštjan Čokl še vedno zgraditi megasmučišče nad Bohinjem. Projekt je ocenjen na skoraj 50 milijonov evrov, ljubitelje belih strmin pa bi pričakalo 30 kilometrov urejenih prog. Če in ko. Čoklovemu projektu je še vedno naklonjena tudi država. Tako je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič podpisal aneks, s katerim si je Čokl kupil čas in dobil novih osem let za pridobitev gradbenih dovoljenj ter tako dobil podaljšano koncesijo.

Ni skrivnost, da Čokl pri gradnji računa na veliko pomoč države. Da pa bi cekine dobil, potrebuje gradbeno dovoljenje. To je že imel, a ga je izgubil. »Do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki je trenutno v pridobivanju, v podjetju investitorja 2864 Bohinj ne dajejo izjav,« nam je pojasnil Čoklov sin Anže, ki je odgovoren za odnose z javnostmi. Oče Boštjan se je zavil v molk.

Nadškofija ga ima v šahu

Ni pa skrivnost, da Čokl bije boj z ljubljansko nadškofijo, ki ji je uspela tožba na upravnem sodišču. In kaj jo je tako zmotilo, da je šla po pravico na sodišče? Kar nekaj se je nabralo. Po naših podatkih je Čokl o svojih namerah, da bo del svojih žičnic speljal čez njena ozemlja, le bežno obvestil Cerkev. Dovolj za sodni spor. Predvsem so bile sporne Čoklove poslovne prakse. Menda jih moti tudi šibak osnovni kapital ene od njegovih družb, bega pa jih tudi finančna sposobnost.

Nadškofija ve, da ima Čokla v šahu. Če bo želel gradbeno dovoljenje, bodo morali dati soglasje. Pa ne kaže, da bi se cerkveni krogi kaj omehčali. Na Čoklov naslov je romala tudi ideja, da bi bodoče obveznosti do nadškofije kot lastnice večjega dela zemljišč, potrebnih za drugo fazo smučišča, zavaroval. Najbolje kar s poroštvi pri družbi Leitner, ki je partner projekta. Z ljubljanske nadškofije so se dvakrat s pismom obrnili tudi neposredno na družbo Leitner, a na pisma odgovorov niso dobili, zato so se njihovi sumi v projekt, ki zamuja že šest let, samo še okrepili.

Občina navija za Čokla

Kljub temu Čokl ne meče puške v koruzo. Krčevito se bori za gradbeno dovoljenje. »O tem, da bi se postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja nadaljeval, nismo seznanjeni. V zvezi s tem tudi nismo prejeli nobenega dopisa. Zato ne moremo dati odgovorov na vaša vprašanja,« so povedali na nadškofiji, kjer so očitno presenečeni, da Čokl nadaljuje svoj boj, ki pa je, tega ne skrivajo, v interesu Občine Bohinj.

»Menimo, da bo izgradnja smučišča pozitivno vplivala na razvoj turizma v bohinjski občini,« razmišlja Miro Sodja, direktor občinske uprave Bohinj. Občina je sprejela prostorski načrt, s katerim je smučišče umestila v prostor. »Projekt je trenutno v fazi pridobivanja soglasij, tako da poskušamo zbližati stališča predvsem prek agrarnih skupnosti, katerih član je tudi Rimskokatoliška cerkev,« pa se Sodja nadeja, da Čokl in Cerkev najdeta skupni jezik.