Kap vas bo: 1600 evrov je plačal za slovenski zvonček

Narava se počasi prebuja in prav navadni mali zvončki so tisti, ki prvi še izpod snega pokukajo na plan. Vsi jih prav željno pričakujemo in se jih zelo razveselimo, malo manj pa vemo o njihovih posebnostih in skrivnostih. Skoraj vso Slovenijo pobelijo s svojimi nežnimi cvetovi, z njimi se ponaša celo glavno mesto Ljubljana. Zelo veliko jih je v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer so pripravili že 5. festival zvončkov in nekaj zanimivih predstavitev o tej nenavadni cvetlici.

Dr. Jože Bavcon, direktor vrta, pravi, da zvončke premalo poznamo. Pripravili so otroško delavnico Zvončki na steklu in slikanje na obraze. Na voljo je bil voden ogled o zgodnji pomladi v botaničnem vrtu, predstavili pa so še zbirke varietet navadnega malega zvončka. Poleg tega so razglasili rezultate in podelili nagrade ob natečaju o zvončkih, v botaničnem vrtu so bili nad odzivom otrok iz vrtcev in šol več kot navdušeni.

Spregovorili so o izsledkih raziskav rodu Galanthus in o zvončkih v hortikulturi. Predstavili so novo odkrito turško vrsto Galanthus bursanus, direktor vrta pa je predstavil druge novosti iz Slovenije. Dr. Jasna Paradiž je govorila o skrivnostih peloda slovenskih zvončkov.
 

Trdožive cvetlice

Zelene trate botaničnega vrta so že pobeljene, sicer pa se bodo zvončki v prihodnjih dneh še razcveteli. Z dr. Jožetom Bavconom smo se sprehodili po vrtu in najprej opazili zelo diskretno skrito novost letošnjega leta. »V gojitvenem delu vrta smo uredili povsem novo infrastrukturo za zvončke in druge čebulnice,« je povedal.

»Res jih imamo veliko, saj bi lahko prešteli okoli 5000 različnih tipov zvončkov z vseh koncev Slovenije. Naredili smo jim ustrezno zaščito, čeprav ne potrebujejo nobene posebne zaščite, saj v naravi ščitijo sami sebe. Lahko bi rekel, da ni zadeve, ki bi jih poškodovala. Tudi če je veliko snega, se jih tretjina znova dvigne, ko sneg skopni. Ker pa jih tu gojimo, je zaželeno, da jih z ustrezno zaščito lahko dlje opazujemo. Tu jim podaljšamo vegetacijsko dobo. To je zares velika pridobitev v našem raziskovalnem delu, hkrati pa smo uredili zalivalni sistem. Ta del vrta smo lahko uredili, ker smo dobili donacijo Ane Marije Božič, ki nam je zapustila nekaj denarja, da smo lahko postavili to infrastrukturo.«

V botaničnem vrtu preučujejo pestrost in raznolikost navadnega malega zvončka, kot uradno pravimo tej cvetlici. Kaže se v različnih oblikah cvetov, ki so lahko bolj ali manj zaobljeni. Pri raziskovanju jih zanima različna zelena obarvanost, ki je prisotna na belih cvetnih listih. Prizadevajo si, da bi ugotovili, kako se te različne lise in proge pojavljajo v cvetovih. Ko tak primerek najdejo v naravi, ga prinesejo v svojo zbirko. Nato proučujejo, ali se ta lastnost ohranja tudi v naslednjem letu oziroma pri nadaljnjem razmnoževanju. Zanima jih, ali se te lastnosti prenesejo celo na njegove klone. Če je odgovor pozitiven, lahko govorijo o tem, da je neka oblika stabilna. Opazujejo tudi vpliv okolja na cvet.
 

Dežela zvončkov

Veliko pozornosti posvečajo povsem uporabnim zadevam, saj razmišljajo, kako dobiti nove sorte zvončkov, ki so zanimive za zbiralce. »Kraljevo združenje za čebulnice z Nizozemskega nam je že leta 2013 priznalo 50 ali 60 različnih oblik zvončkov, ki smo jih opisali kot nove sorte,« poudarja Bavcon. »Za nas kot deželo zvončkov je zanimivo dejstvo, da bi bila lahko ta nežna rožica turistično privlačna. Na to pozabljamo. Za vso Evropo severno od Pariza so zvončki izjemni zakladi, ki bi jih lahko hodili k nam opazovat. Mi smo dežela velike biodiverzitete, ki bi jo morali vključiti v naše turistične, etnološke in kulturne programe. Navadni mali zvonček raste v srednji Evropi, tako da jih v severni Nemčiji ne bomo več našli, na jugu pa jih najdemo nekje do Turčije. Uspevajo tudi v vrtovih, vendar so ti zvončki umetno nasajeni.«


In kakšen je naš odnos do njih? »Veseli smo, da se odnos spreminja,« pravi Bavcon. »Ko smo se začeli tam okrog leta 2000 resneje ukvarjati z zvončki, so nekateri zmajevali z glavo, češ da se to ne izplača. Toda izkazalo se je, da smo v svetu po tem postali poznani. Naše sorte so cenjene, saj jih lahko prodamo za nekaj sto evrov za čebulico. Še vedno prihajajo iz Nizozemske in Anglije naročila, čeprav je ponudnikov zvončkov več. Med ljubitelji je tudi veliko zbirateljev, ki so za izredne primerke pripravljeni odšteti precej denarja. Pred leti je zbiratelj za primerek zvončka plačal kar 1390 funtov (1658 evrov)! Toliko denarja je dal zaradi zbirateljske vrednosti, saj je imel nekoliko drugačno obliko cveta. Njihovi ljubitelji poznajo vse odtenke oblik, lis in obarvanosti, take redke primerke si želijo imeti doma na svojem vrtu.«


Biologi verjetno še niso odkrili vsega o zvončkih, zato nas zanima, ali imajo še kak cilj. Ugotoviti želijo, od kod klorofil, ki je v belem delu cveta in kako pride tja, kar ga sicer polepša. Zanima jih, zakaj se pri nekaterih primerih cvet obarva zelenkasto. Uspelo jim je denimo vzgojiti nekaj takih primerkov, med katerimi je morda najbolj znan zvonček ljubljana. V tujini je že priznan kot sorta, vzgojili so tudi že njegove potomce.