Kar je jota za Kras, je bledež za Istro

Praznik olja in bledeža, ki se je pred leti začel kot skromno srečanje domačinov in kakega radovednega turista, ki ga je v Padno zanesla želja po spoznavanju istrskega zaledja, je danes prerasel v kraj ene prepoznavnejših kulinaričnih prireditev v slovenski Istri. Priča smo namreč bili že 14. Prazniku olja in bledeža. V vas je tudi tokrat privabil številne obiskovalce, ki so se sprehodili po ozkih kamnitih ulicah, pri domačinih na njihovih dvoriščih kmetij okušali domače pridelke jedi iz njih ter uživali v razgledih na okoliške griče. Praznik izhaja iz želje domačinov, da ohranijo ter predstavijo svojo dediščino. Povezuje tisto, kar je v teh krajih pomenilo preživetje: oljčno olje, vino in preprosto domačo hrano. Ta v teh pomladnih dneh nastaja predvsem iz bledeža, kot pravijo Istrani blitvi in jedi iz nje.

Poceni in sezonsko

Na svojo blitvo so tako ponosni, da ne pozabijo povedati, kako je po ljudskem izročilu prav zaslužek od njene prodaje leta 1885 prispeval h gradnji zvonika njihove cerkve sv. Blaža, zavetnika kraja. Vaščanom je namreč med gradnjo cerkve zmanjkalo denarja za večji zvonik. Tedaj so vaščanke, ki so nosile svoje izdelke v Trst, denar od prodaje bledeža namenile za zvonik. Beseda bledež naj bi izhajala iz iste osnove kot beseda blitva, ki je ključna sestavina jedi. Gre za preprosto, nasitno jed, ki temelji na polenti ter najpogosteje blitvi, včasih pa tudi ohrovtu in oljčnem olju. To ni primorska mineštra, za katero jo ljudje radi zamenjajo.

Bledež ni en sam recept, ampak bolj način priprave. Skuha se polenta, posebej se pripravi zelenjava, ki je dušena na olju s česnom, nato pa se vse skupaj zmeša in postreže. Rezultat je gosta, krepka samostojna jed na žlico ali priloga. Nekoč je bil bledež hrana kmetov in delavcev, poceni, nasitna in sezonska jed, danes pa je del turistične ponudbe in zvezda Praznika olja in bledeža. Kar je jota za Kras ali ričet za Slovenijo, je bledež za Istro. Gospodinja iz Padne nam je zaupala, da kuha bogatejšo verzijo, saj vanj doda malo pancete in fižola. Gospodar pa je dodal: »Bledež mora biti tak, da žlica stoji, ampak da še vedno teče. Najboljši je kar gost, kremast in nasiten, zraven pa seveda sodi še poln kozarec vina.«

Vas z veliko zgodbo

Podobno pomembno vlogo ima pri njih oljčno olje, ki v teh krajih ni samo kulinarični dodatek, ampak del identitete. Oljkarstvo ima v zaledju Pirana dolgo tradicijo, Padna pa je bila vedno tesno povezana z obdelavo zemlje in pridelavo oljk. Posebnost dogodka je, da ne poteka le na enem trgu. Dvorišča domačinov se odprejo, ulice zaživijo, obiskovalci pa raziskujejo vas korak za korakom. »Najbolj mi je všeč, da moraš hoditi po vasi in odkrivati,« je dejal gost, ki se v Padno vrača že vrsto let. Tako praznik ni bil namenjen le okušanju. Padna je ponujala raznolik spremljevalni program, ki je povezal kulinariko, kulturo in gibanje. Obiskovalci so se lahko podali na vodene pohode po skritih naravnih lepotah Istre ali se pridružili kolesarskim izletom, kjer so spoznavali okolico vasi in razgledne poti med oljčniki. Za tiste, ki jih zanima zgodovina, so bili organizirani vodeni ogledi vasi, muzejčka, cerkve sv. Blaža in Galerije Božidarja Jakca, medtem ko so po ulicah vasi razstavljali fotografije na temo Padna nekoč in danes. Prikazali so dokumentarni film o življenju v kraju, otroci so lahko ustvarjali na likovnih delavnicah in sodelovali v otroškem kotičku, priljubljen pa je bil tudi prikaz peke kruha v krušni peči pred Pekarno Martin.

Vas je napolnjevala glasba dua harmonikarjev, skupine Banda della Comunità degli Italiani di Buie in Ansambla Istrski fantje, večer pa se je končal še s folklornimi nastopi in zabavo. Nedelja je prinesla še balinarski turnir za Pokal Padne in kulturni program z domačimi glasbeniki. Dogodek ostaja prireditev brez pretiranega blišča, a z dovolj značaja, da pritegne. Padna ostaja to, kar je. Majhna slikovita istrska vas z veliko zgodbo, kjer sta bledež in oljčno olje več kot le jed in sestavina. Že od nekdaj sta del njihovega načina življenja.