Ko morski lev skoči skozi obroč, poda žogo ali obiskovalcem pomaha s plavutjo, je vse skupaj videti kot predstava in zabava za obiskovalce, vendar za igrivimi gibi stoji skrbno načrtovan trening. V ljubljanski živalski vrt sta leta 2006 prišla dva kalifornijska morska leva. Starejšega samca Kalleja so kar po cesti pripeljali iz živalskega vrta v nemškem Kölnu, mlajši Jip pa je z letalom prispel iz ZOO Amsterdam. Dolga leta sta si delila ogrado, po nedavnem žalostnem slovesu od Jipa, ki so ga morali uspavati, pa je v njej ostal le še Kalle.
Čeprav imajo morski levi z oskrbniki veliko stika, njihov odnos ni povsem takšen, kot si ga ljudje pogosto predstavljajo. »Ljudje pogosto mislijo, da se morski levi radi božajo. Pravzaprav pa ne marajo dotikanja in božanja,« nam je ob našem obisku v ZOO Ljubljana pojasnil vodja veterinarske službe dr. Pavel Kvapil.
Dr. Pavel Kvapil pojasnjuje, da se morski lev med treningom nauči sodelovati pri pregledih. FOTO: Dejan Javornik
Igrivost je pomemben del njihovega vsakdana in predvsem treninga. »Tisto, kar obiskovalci morda vidijo kot nekakšen šov, je v resnici skrbno načrtovan trening morskega leva,« pravi Kvapil. Z njim žival ohranjajo v dobri telesni kondiciji, obenem pa veterinarju omogoča, da spremlja njeno zdravstveno stanje.
V ZOO Ljubljana jih hranijo z različnimi vrstami rib, med drugim s slaniki, kapelani, molji in osliči.
Morski lev se med treningom nauči sodelovati pri pregledih: veterinar ga lahko potipa, mu pregleda zobe, opazuje njegovo gibanje in po potrebi opravi ultrazvok ali rentgen. »Pri 200-kilogramski živali je sodelovanje izjemno pomembno. Če gre v vodo in ne želi sodelovati, z njo pač ne moreš narediti ničesar,« je jasen Kvapil.
Inteligentni in gibčni
Kalifornijski morski levi so izjemno inteligentne in gibčne živali. Imajo zelo prožno hrbtenico, zaradi katere lahko glavo nagnejo nazaj vse do zadnjih plavuti, v vodi pa lahko hitro spreminjajo smer in obračajo telo. Na življenje v morju so prilagojeni tudi s plavutasto preoblikovanimi okončinami, hidrodinamičnim telesom in debelo plastjo maščobnega tkiva, ki jim pomaga ohranjati telesno temperaturo v mrzli vodi.
Trening veterinarju omogoča, da spremlja zdravstveno stanje živali. FOTO: Roman Šipić
Pomemben del njihove oskrbe je prehrana. V ZOO Ljubljana jih hranijo z različnimi vrstami rib, med drugim s slaniki, kapelani, molji in osliči. Na dan jih pojedo od 11 do 15 kilogramov, količina je odvisna od letnega časa. Ribe morajo biti zelo sveže in ohlajene na približno nič stopinj Celzija.
Ribičem kradejo ulov
V naravi kalifornijski morski levi živijo na zahodni obali Severne Amerike. V času parjenja se zbirajo na peščenih in skalnatih obalah, sicer pa jih je mogoče videti tudi na pomolih, v pristaniščih in drugih okoljih, ki jih je ustvaril človek. Navadili so se na prisotnost ljudi in si pogosto postrežejo kar z ulovom ribičev, izvemo v ljubljanskem živalskem vrtu. Izven paritvene sezone samci potujejo proti severu, samice pa ostajajo v bližini kraja, kjer so kotile in se parile. Včasih zapuščenega mladiča posvoji kar druga samica. Na morju lahko ostanejo tudi po dva tedna skupaj, ne da bi se vrnili na obalo. Posamezen potop morskega leva traja okoli 2 minuti, lahko tudi do 10 minut, potopijo se do 200 m globoko.
Tudi hranjenje pogosto povežejo z igro in razli Ju. P.čnimi oblikami zaposlitve. Morski levi se denimo igrajo z žogami z odprtinami, iz katerih padajo ribe, ali čakajo pri dnu prozornega valja, skozi katerega jim spustijo hrano. Opazujejo se v podvodnem ogledalu, radi razkosajo veliko ribo ali hobotnico.
