Kakor da dežja sploh ne bi opazili: čeprav se je nad idrijskim Parkom Mejca večkrat utrgal oblak, plohe, ki bi verjetno skazile marsikateri dogodek, prazniku žlikrofov niso mogle do živega. Iz dolgih vrst pred stojnicami je tu in tam vzniknil dežnik, dobra volja in lakota številnih obiskovalcev pa sta vztrajali ves dan.
Močnemu soncu, ki nas je na vso moč grelo v popoldnevu, je zvečer, ko je v ospredje stopila glasba, sledil pravi naliv, a spet zaman, saj mu ni uspelo pregnati prav nikogar.
Letošnja novost: bakalca v kozarčku!
Zajca so torej jedli, krava je bila za mleko, kura pa za jajca!
Brezmejne testenine
»Postregli smo kar tono in pol žlikrofov in polnjenih testenin, obiskovalcev pa je bilo kljub dežju več kot lani, več kot 5000! Res, dan ekstremov,« je poln najlepših vtisov dogajanje povzel Matevž Straus, gonilna sila praznika in direktor idrijskega Zavoda ID20. Ponudniki so tudi tokrat, na 15. festivalu, znova presegli sami sebe. »Osnova praznika so žlikrofi, ponujamo jih na 35 načinov, v ospredju je seveda klasika, torej z bakalco, ki je tradicionalna omaka iz ovčetine, ali pa z ocvirki.«
Letos se Nova Gorica in Gorica ponašata z lovoriko evropske prestolnice kulture, in tudi Idrija se povezuje s tem območjem, poudarja Straus, zato je tudi ponudba polnjenih testenin brezmejna: »Obiskovalci lahko okusijo tudi bratrance žlikrofov, iz Italije tako prihajajo karnijski cjarsoni, iz avstrijske Koroške kasnudeln, vabijo tudi kobariški in prfarski štruklji. Nekdanji tekmovalec Masterchefa Slovenija Adam Šerc je poskrbel za japonski pridih, pripravlja namreč gyoza cmoke z različnimi omakami.«
Matevž Straus je navdušen, da je prireditev iz leta v leto uspešnejša.
Po azijsko
Vsako leto je več povpraševanja tudi po veganski, vegetarijanski in brezglutenski ponudbi.
Kar deluje, tega pač ne spreminjaš, poudarja Straus, a vendarle so za odmik od tradicije zadišali še žlikrofi z govejo masalo, tartufi, pršutom, šparglji, limonino omako, vsako leto je več povpraševanja tudi po veganski, vegetarijanski in brezglutenski ponudbi.
Ponudniki so razveselili in nasitili vse obiskovalce.
Mojstri žlikrofov, ki se ponašajo z označbo zajamčena tradicionalna posebnost, vestno uresničujejo vse želje obiskovalcev, njihovim potrebam pa odgovorno sledi tudi organizator, ki je na infotočki pripravil enotni seznam alergenov, kjer so lahko posamezniki takoj ugotovili, pri kateri stojnici so na voljo dobrote, primerne zanje.
Dober glas se širi
»Ponujamo tudi žlikrofe z jurčki, a tisti z ocvirki in bakalco, to je bila prava hrana rudarjev! Nekateri radi eksperimentirajo, kar je super, a številni si želijo klasike. Tudi moj oče se ne premakne od tradicije niti za milimeter!« nam je nasmejana povedala Anja Podbevšek iz znamenite Gostilne Kos, ponudnice te idrijske dobrote. In čeprav so mnogim zadišale novosti, je večina prav zares posegala po preverjenih recepturah. Predvsem domačini, ki žlikrofe poznajo zelo dobro, a sami, priznavajo, tako dobrih ne pripravijo, so nam zaupali že dodobra siti Silva, Nejc in Laura: »Poskusili smo tudi druge jedi, ampak žlikrofi so glavni!«
Z njimi se gotovo strinja tudi idrijski župan Tomaž Vencelj, navdušen nad množičnim obiskom: »Poznam tako rekoč vsakega občana, zato dobro vem, da je tu iz leta v leto več gostov od drugod. Dober glas se pač širi v deveto vas!« Tudi on prisega na tradicijo, torej na žlikrofe z ocvirki ali bakalco, a nas pri tem poduči: »Nekoč je bil v Idriji kot sestavina jedilnika zelo pomemben zajec. Zajca so torej jedli, krava je bila za mleko, kura pa za jajca!«
Za vsak okus!
Zmagovalci v pripravi lovske bakalce, LD Porezen Cerkno, so prejeli prehodni pokal.
Bule ostale doma
Ni praznika žlikrofov brez klekljaric, ki so dragoceno dediščino tokrat predstavljale s končnimi izdelki na stojnici. »Bul tokrat nismo prinesle, saj je bil napovedan dež, je pa med obiskovalci veliko zanimanja za naše delo,« nam je zaupala mojstrica Teodora, ponosna, da svoje znanje prenašajo na mlade ustvarjalke. »V sklopu krožka Slovenske ornamentike so se nam priključile študentke, ki klekljajo z nami. So zelo ustvarjalne in polne idej, poleg tega so spretne s tehnologijo in nam papirce za klekljanje naredijo kar na računalniku. Tako nam prihranijo veliko časa, vzorci, ki smo jih nekoč izdelovale na roko, pa so še bolj natančni. Imajo pa tudi ogromno zamisli, kako in komu ponuditi vse te izdelke.«
Praznik je navdušil tudi evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki je nadvse ponosen, da Slovenci cenimo svojo kulturno in kulinarično dediščino: »Prepričan sem, da smo z nogami še vedno trdno na tleh. V Bruslju včasih podvomimo, ali se sploh zavedamo, kaj imamo, a takšne prireditve nam potrdijo, da smo na pravi poti. Smo dobronameren, miroljuben narod, dobro nam gre!« Tudi on je pohvalil tradicionalne žlikrofe, a zaupal, da se vendarle veseli tudi tistih s pršutom, ki ga preprosto obožuje. In še: »Žlikrofi gredo vsekakor z menoj v Bruselj!«
Lovsko tovarištvo
Morda si jih bo tam postregel celo z bakalco v kozarčku, kar je letošnja novost prireditve, nam je ponosno zaupal Straus: »Tradicionalna omaka za žlikrofe, iz ovčetine, je zdaj na voljo v prikladni embalaži. Lahko jo hranimo šest mesecev na polici, ni potrebe po hladilniku. Torej, lahko smo na drugem koncu sveta, in če se kje dokopljemo do žlikrofov, si jih lahko prelijemo s pristno bakalco, ki je nastala prav v Idriji.«
Z žlikrofi so se družili tudi njihovi bratranci, različne polnjene testenine.
Idrijski župan Tomaž Vencelj (levo) in evropski poslanec Vladimir Prebilič prisegata na tradicionalne različice. FOTOGRAFIJE: Dejan Javornik
Bakalca v lovski obliki pa je omamno dišala iz loncev šestih lovskih družin, ki so se pomerile v pripravi znamenite omake v divjačinski različici, iz muflona. Njihov trud je ocenila stroga komisija, ki so jo sestavljali Boštjan Napotnik, Matjaž Erzar in Karim Merdjadi, ki nam je tik pred koncem okušanja in predstavitvijo rezultatov zaupal: »Zmagovalca še nimamo, a vidimo luč na koncu tunela! Še nikoli ni bilo izenačeno, tako da zmagovalec zagotovo bo, so se pa vsi izkazali še bolj kot lani. Zelo blizu profesionalcem, zelo srčni kuharji!« Naj se jagrska kuharija razvija še naprej, je bilo pozneje slišati na razglasitvi, in še, da so razlike med ekipami zelo majhne. Na koncu je slavila ekipa LD Porezen Cerkno, ki je prejela prehodni pokal, lovci pa so znova dokazali čut za tovarištvo, saj so prav vse družine zbirale prostovoljne prispevke za LD Krekovše, ki jim je v letošnjem poletju pogorel dom.
Domačini, z leve, Laura, Nejc in Silva priznavajo, da tako dobrih žlikrofov sami ne znajo pripraviti.
V popoldnevu, ko je sonce kar pripekalo, se je zvrstilo še veliko drugih dogodkov. V izdelavi žlikrofov so se preizkusili najmlajši, ki so se lahko izobraževali tudi na drugih delavnicah ali pa se brezskrbno zabavali na igralih. Svoje znanje sta z obiskovalci delila tudi letošnja finalista Masterchefa Barbara Poljanec in Jure Kirbiš, sledila je delavnica spajanja vina in sira, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli ulični ansambel Suho Cvetje, DJ Rekordman in goriški reper Smaal Tokk.
35 vrst žlikrofov so ponujali.
