»Bi rada poškodbe, prasica debela?« Katja doživela hudo nasilje, zaščitil je ni nihče

Na Facebooku je zaokrožil zapis, v katerem uporabnica Katja Škoflek deli svojo osebno izkušnjo fizičnega in verbalnega nasilja ter razočaranje nad razpletom primera na tožilstvu. V objavi pojasni, da je bila 15. avgusta 2025 fizično napadena. Utrpela je telesne poškodbe in grožnje, ob tem pa poudari, da dogajanja ne razume kot medosebni spor: »To niso bila nesoglasja. To ni bil prepir. To je bilo nasilje.« Katja v zapisu navede tudi izid obravnave na tožilstvu. Razplet primera je po njenih besedah vključeval »denarno kazen 600 €, namenjeno pediatriji v Celju.« Dodaja, da ni bila izrečena prepoved približevanja, prav tako pa sama ni prejela nobene odškodnine.

Odgovornost sistema 

»S tem zapisom ne iščem maščevanja. Iščem odgovornost sistema.« Posebej opozori tudi na širše družbene posledice, ki jih lahko ima neustrezen odziv na nasilje: »Ko nasilje prinese skoraj nobenih posledic, žrtev pa ostane sama z ranami – fizičnimi in psihičnimi – to ni pravičnost. To je sporočilo, da se nasilje lahko ponavlja.« V nadaljevanju se dotakne tudi zakonodaje, ki naj bi ščitila žrtve nasilja v Sloveniji. Omeni t. i. Šutarjev zakon, pri čemer izpostavi razkorak med teorijo in prakso: »Slovenija ima zakon, ki naj bi ščitil žrtve nasilja – t. i. Šutarjev zakon. Na papirju. V praksi pa očitno ne vedno.« Kljub boleči izkušnji je njen zapis prežet tudi s pogumom in željo, da spregovori v imenu tistih, ki glasu pogosto nimajo: »Spregovorila sem, ker lahko. Marsikatera ne more.« 

Dokazi verbalnega nasilja. FOTO: Facebook/posnetek zaslona

Poziv javnosti 

Zapis zaključi z neposrednim pozivom medijem in javnosti: »Če mene zakon ni zaščitil, naj vsaj zaščiti druge. Naj javnost naredi tisto, česar sistem očitno ni.« Ob tem poudari resnost posledic: »En sam udarec lahko vzame življenje. To ni fraza. To je dejstvo.« Objavi je priložila tudi posnetke zaslona sporočil, ki jih označi kot »nekaj malega dokazov verbalnega nasilja in grožnje po napadu. Ta objava je namenjena ozaveščanju in podpori, ne relativiziranju odgovornosti.« Pomembno je poudariti, da članek povzema izključno njene besede, objavljene na družbenem omrežju. Celotne okoliščine dogodka, dokazni material in ozadje postopka javnosti niso znani. 

Po podatkih Statističnega urada RS je 22 % žensk od 15. leta starosti doživelo fizično ali spolno nasilje, ženske pa so 3-krat pogosteje žrtve nasilja v družini kot moški. Velik delež nasilja ostane neprijavljen, posledice pa so pri ženskah pogosto hujše in ponavljajoče. Zaščito žrtev ureja Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki med drugim omogoča ukrepe, kot je prepoved približevanja, kadar je ta prepoznana kot nujna za varnost žrtve. Nasilje v družini je opredeljeno tudi v Kazenskem zakoniku (191. člen), ki ga pristojni organi obravnavajo kot kaznivo dejanje, ne zgolj kot prekršek.

Dokazi verbalnega nasilja. FOTO: Facebook/posnetek zaslona

Dokazi verbalnega nasilja. FOTO: Facebook/posnetek zaslona