Po grozljivem napadu v Novem mestu, po katerem je tragično umrl komaj 48-letni oče dveh otrok Aleš Šutar, je tudi širša javnost spoznala romsko problematiko in težave z nasiljem, ki je v jugovzhodni Sloveniji stalnica. Sledila je obljuba premierja Roberta Goloba, da bo storil vse, da bi se stanje izboljšalo, napovedal je tudi sprejetje novega zakona, ki se bo imenoval prav po pokojnem Alešu.

Zakon se bo imenoval po pokojnem Alešu Šutarju. FOTO: Facebook
Šutarjev zakon bo vlada obravnavala prav danes in bo med drugim prinesel več pooblastil policiji, lotil pa se bo še ene pereče teme – nosečih mladoletnic. Teh je med romsko populacijo veliko, nekateri pravijo, da je takšna pač kultura, drugi vztrajajo, da gre za zlorabo in »način zaslužka«. V primeru, da otroka rodi mladoletno dekle, otroškega dodatka sicer ne prejme ona, ampak njeni starši, kar pa ne pomeni, da ti niso pripravljeni izkoriščati tovrstnih prejemkov. Pisali smo, da
brezposelni par z enim otrokom mesečno prejme nekaj manj kot 1400 evrov denarne socialne pomoči, v primeru, da je otrok pet, se znesek dvigne že na 3360 evrov, pri desetih otrocih pa znaša že skoraj 6000 evrov.
Otroški dodatki na CSD?
»Mladoletni otroci so skrb staršev, zato naj zanje poskrbijo tudi finančno, ne smemo spodbujati finančnega modela, ki dekleta vleče v suženjstvo v romskih naseljih,« je že prejšnji teden v Novem mestu povedal Golob, ki je takrat dejal, da bo Šutarjev zakon ukinil otroški dodatek v primeru, da rodi mladoletna oseba.
To se je medtem nekoliko spremenilo, in sicer naj bi otroški dodatki ostali, z njimi pa naj bi po novem razpolagali centri za socialno delo (CSD), ki naj bi skrbeli za to, da je denar res porabljen za dobrobit otroka. Z novim zakonom naj bi uredili tudi postopek odvzema otroka v primeru zanositve mladoletnic. Gre za ukrep, ki že obstaja, vendar naj bi s spremembami zagotovili, da se ob primerih mladoletne nosečnosti takoj sproži postopek presoje odvzema otroka.
Kazenski zakonik Republike Slovenije v 173. členu inkriminira vsa spolna dejanja z osebo, ki še ni dopolnila 15 let.
V novomeški bolnišnici je sicer letos rodilo že 15 mladoletnih deklet, pred štirimi leti pa jih je bilo celo 21. S Centra za socialno delo Dolenjske in Bele krajine so nam sicer sporočili, da v primeru, ko je noseče dekle staro pod 15 let, to vedno prijavijo policiji, »brez izjem«.
Gre namreč za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. »Kazenski zakonik Republike Slovenije v 173. členu inkriminira vsa spolna dejanja z osebo, ki še ni dopolnila 15 let. Policija v primeru, da ugotovi znake kaznivega dejanja po omenjenem članu, v vsakem primeru postopa v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku in o vseh ugotovitvah obvešča okrožno državno tožilstvo, ki je tudi edino pristojno, da odloča o nadaljnjih postopkih,« so sporočili s policije.

Mladoletni otroci so odgovornost staršev, naj zanje tudi finančno poskrbijo, je bil prejšnji teden jasen Golob. FOTO: Guliver/Getty images
Kaj pa v primeru, ko mladoletno dekle zanosi z mladoletnim fantom? Znano je namreč, da oseba, ki še ni dopolnila 14 let, ne more biti storilec kaznivega dejanja in zanj odgovarjati. »Policija v primerih, ko je kaznivega dejanja osumljena mladoletna oseba, ali v primerih, ko je protipravno ravnanje storil otrok, ki še ni kazensko odgovoren, o tem obvešča pristojni center za socialno delo,« pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok vedno sodelujejo s centri za socialno delo, ki »v skladu z zakonom izvajajo lastne ukrepe za zaščito žrtve«.
Kam z odvzetimi otroki?
In tudi teh ukrepov se bo dotaknil Šutarjev zakon. Z njim naj bi namreč uredili postopek odvzema otroka v primeru zanositve mladoletnic. Gre za ukrep, ki že obstaja, vendar naj bi s spremembami zagotovili, da se ob primerih mladoletne nosečnosti takoj sproži postopek presoje odvzema otroka.
Glede tega imajo sicer največ pomislekov prav socialni delavci, ki med drugim opozarjajo na pomanjkanje nastanitvenih kapacitet za odvzete otroke, imajo pa tudi ogromno drugih, predvsem moralnih in etičnih pomislekov. Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta več ukrepov iz Šutarjevega zakona označila za neustavne in za odmik od načel socialne države.