Hladnejši dnevi trkajo na vrata in iz marsikaterega dimnika se že kadi. A preden se uradno začne kurilna sezona, so na novinarski konferenci ministrstva za okolje, podnebje in energijo znova opozorili: kako kurimo, ima ogromen vpliv na kakovost zraka – in s tem na zdravje vseh nas.
Najslabše so takšne kurilne naprave
Kot poroča 24ur, je direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte spomnila, da so v zimskem času glavni vir onesnaženja zraka male kurilne naprave na lesno biomaso. Največje težave povzročajo delci PM10 in PM2,5 ter benzo(a)piren, ki nastajajo ob neustreznem kurjenju.
Posebno problematično je kurjenje zelenega odpada na prostem, ki ga prebivalci še vedno pogosto izvajajo. »Ker na topografijo ne moremo vplivati, moramo sami zmanjšati škodljive vplive na okolje – s tem, kako in s čim kurimo,« je poudarila Boltetova.
Ključ: očiščene naprave in suha drva
Priporočila so jasna: kurilne naprave morajo biti kakovostno izdelane, pravilno vgrajene in redno vzdrževane, kurivo pa suho in čisto. V kurilne naprave sodijo le drva, peleti, briketi ali lesni ostanki z vlažnostjo pod 20 odstotkov.
»Ne uporabljajte lakiranega ali barvanega lesa, pohištva, papirja, plastike in drugih gospodinjskih odpadkov – to je prepovedano in močno onesnažuje zrak,« je še opozorila.

Za vse, ki razmišljajo o menjavi starih peči, so na voljo subvencije Eko sklada. FOTO: Pixabay
Dimnikarska služba mora po zakonu vsaj enkrat letno opraviti pregled in čiščenje male kurilne naprave. Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri OZS je dodal, da mora biti vsaka naprava prijavljena in vpisana v državno evidenco, kar omogoča redne preventivne preglede.
Onesnažen zrak krajša življenje
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so opozorili, da ima slaba kakovost zraka neposreden vpliv na zdravje: od draženja in kašlja do poslabšanja kroničnih bolezni srca, ožilja in dihal, povečuje pa tudi tveganje za možgansko kap in celo pljučnega raka.
Majda Pohar z NIJZ: »Onesnažen zrak vpliva tudi na kognitivne sposobnosti starejših in je povezan z razvojem demenc.« Priporoča spremljanje podatkov o kakovosti zraka na spletnih straneh Agencije RS za okolje in omejitev gibanja na prostem ob visoki onesnaženosti.

Ne uporabljajte lakiranega ali barvanega lesa, pohištva, papirja, plastike ... To je prepovedano in močno onesnažuje zrak. FOTO: Russian Labo/getty Images
Subvencije in brezplačni nasveti
Dobra novica prihaja z Zveze potrošnikov Slovenije: letos je 15 od 21 testiranih vzorcev peletov dobilo oceno zelo dobro, v njih niso našli plastike in drugih nevarnih snovi. Edina težava ostaja previsoka vsebnost pepela in slabša mehanska obstojnost nekaterih vzorcev.
Za vse, ki razmišljajo o menjavi starih peči, so na voljo subvencije Eko sklada, pri izbiri primerne naprave pa lahko pomagajo energetski svetovalci ENSVET – po državi jih deluje 58, svetujejo brezplačno.
Kdaj se začne kurilna sezona v blokih?
Upravitelji večstanovanjskih stavb se pri zagonu ogrevanja še vedno držijo pravila, da se sezona začne, ko tri dni zapored ob 21. uri zunanja temperatura ne preseže 12 °C. V Ljubljani se to običajno zgodi konec septembra ali v začetku oktobra.
Kurilna sezona traja v nižinah od šest do osem mesecev, v višjih legah pa tudi do 11 mesecev. Stanovalci lahko željo po predčasnem začetku ogrevanja uskladijo z upravnikom ali vzdrževalcem toplotne postaje.