Kdo bo s kom po volitvah?

LJUBLJANA – Pred državnozborskimi volitvami bolj kot to, kdo bo na volitvah zmagal, v ospredje prihaja vprašanje, kdo bo tvoril vladno koalicijo. Ob tem nekaj negotovosti v predvidevanja vnašajo predvsem nove stranke na političnem parketu in dejstvo, da se lahko zgodi, da bodo nekatere tradicionalno močne stranke ostale pred vrati parlamenta. Stranke so odgovorile, s katero drugo stranko bi najraje sestavljale koalicijo po volitvah in zakaj ter katero stranko pri oblikovanju koalicije izključujejo. Zanimalo nas je tudi, ali jim je bolj pogodu koalicija, v kateri je več strank, ali koalicija, v kateri je manj strank.

Odprti za vse

V SD pravijo, da bo na vprašanja glede koalicije mogoče realno odgovarjati šele po volitvah, ko se bo videlo, kakšne koalicije so sploh možne in kakšne so najboljše možnosti za uresničevanje strankinega programa, pravijo. Poudarjajo, da so načeloma odprti do vseh koalicij,« je pa Borut Pahor že večkrat javno navedel razloge za zadržke do koalicije s stranko SDS.

V stranki glede koalicije ne izključujejo nikogar, so dejali v SDS, »žal pa nas iz sodelovanja izključujejo drugi«, navajajo. Slovenija potrebuje trdno koalicijo, v kateri ne bo množica manjših strank jeziček na tehtnici in rešitve zgolj slab kompromis, so prepričani. Prednost rešitve, da so predsedniki strank tudi ministri, pa je po njihovem predvsem v hitrosti koordinacije.

Kompetence so pomembne

V Zaresu bi koalicijo sklenili s strankami, ki bi sprejele ugotovitev, da v okviru tega ekonomskega sistema ni mogoče najti poti iz gospodarske krize. Načeloma ne izključujejo nobene stranke, manj verjeten pa se zdi dogovor s SDS. Bližja jim je koalicija z manj strankami, da so predsedniki strank tudi ministri, pa se jim zdi dobro, če so tudi kompetentni.

V stranki Karla Erjavca so prepričani, da v tem kriznem času potrebujemo močno koalicijo programsko sorodnih strank, pri tem pa ne izključujejo nobene stranke, če se programsko ujamejo. Menijo, da ni dobro, da so predsedniki strank avtomatično ministri, ampak je pomembna kompetentnost.

Nikogar ne izključujejo

Za izhod iz nastalega položaja je v Sloveniji nujno potrebno sodelovanje vseh in preseganje delitev na »leve, desne, vaše, naše«, pravijo v SNS. Zato so pripravljeni sodelovati z vsemi, ki bodo na prvo mesto postavili »dobrobit državljank, državljanov in naše domovine, ne pa svojih lastnih interesov«, poudarjajo v stranki.

V trenutnem kriznem položaju, v kakršnem je država, je potrebno popolno sodelovanje politike, zato pri sestavi koalicije ne izključujejo nikogar, poudarjajo v SLS. Dodajajo še, da bo stranka v državnem zboru delovala konstruktivno ne glede na to, ali bo v koalicijski ali opozicijski vlogi.

O tem po volitvah

V LDS so navedli zgolj, da so odprti za pogovore z vsemi strankami, ne morejo pa sklepati koalicije s strankami, »ki so za politične cilje pripravljene posegati v človekove pravice«.

»O tem po volitvah,« so vprašanje o koalicijah kratko odgovorili v Demokratični stranki dela (DSD).

V stranki Državljanska lista Gregorja Viranta menijo, da bo čas za pogovore o koalicijah po 4. decembru. »Lahko ponovimo le to, da se zavzemamo za to, da je ministrstev največ 10 in da se bomo povezovali zgolj na podlagi vsebinskih opredelitev v našem programu,« so zapisali.

Število ni pomembno

Gibanje za Slovenijo meni, da bi koalicijo morale sestavljati stranke, ki lahko ponudijo vrhunske krizne menedžerje, iz koalicije pa bi bilo treba izločiti vse tiste, »ki izsiljujejo parcialne rešitve«. Pri koaliciji se jim število strank ne zdi pomembno, prav tako ne, ali je vlada manjšinska ali večinska.

V stranki Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija bi bili pripravljeni koalicijo skleniti z vsemi strankami, razen s stranko SDS oziroma z Janezom Janšo, »ki je že pokazal, da eno govori in drugo dela«, pogoj pa je, da koalicijske partnerice podpirajo njihov program. Predsedniki strank so lahko po njihovem prepričanju tudi ministri, vendar le, »če so strokovnjaki in timski igralci«.

Različni pogledi

Za učinkovito delovanje vlade je dobro, da jo sestavljajo stranke, ki so programsko čim sorodnejše, so prepričani v stranki, zato so pripravljeni sodelovati le v vladi, kjer bodo imele večino pomladne stranke. Vključenost predsednikov strank v vlado lahko po njihovem mnenju prispeva k večji trdnosti vlade in vladne koalicije.

V stranki bi bili pripravljeni iti v koalicijo s stranko, ki zagovarja »ekosocialno politiko, trajnostni razvoj in družbeno odgovornost«. Velikost in sestava koalicije pa bosta po njihovem prepričanju odvisni od rezultata na volitvah. Menijo še, da ni dobro, da so predsedniki strank hkrati tudi ministri.

Strankarska pripadnost ni pomembna

»Vsaka stranka, ki bi delovala s poštenimi nameni in bi sprejela naše programske usmeritve, je za nas dober koalicijski partner,« so bili pri odgovoru kratki v Stranki slovenskega naroda.

Stranka TRS lahko uresniči svoj program izhoda iz krize, ki ni samo gospodarska in finančna, samo z najširšim sodelovanjem in prehodom v novo razvojno paradigmo, pravijo v stranki. Ob tem pa dodajajo, da zanje pri sklepanju koalicij strankarska pripadnost »ne igra nobene vloge«.

V koalicijo bi šli s tistimi, ki bodo podprli njihovo odločenost, da je treba spremeniti volilni sistem tako, »da se voli človek in ne stranka«. Pri izbiri koalicijskih partnerjev odklanjajo tiste, »ki so v parlamentu sodelovali pri tajkunskih projektih«. Če se predsednik stranke odloči biti minister, naj odstopi kot predsednik stranke, menijo.

Stranka enakih možnosti odgovorov na zastavljena vprašanja ni posredovala.