Kemikalije kmet Alojz nadomešča z znanjem

Kmetovalci so že skoraj v celoti pospravili sadeže svojega celoletnega dela, med zadnjimi pospravljajo koruzo. Eden med njimi pa je še prav posebno ponosen na svoje delo: gre za prleškega kmetovalca Alojza Topolovca iz Veržeja, ki je tudi letos dokazal, da je mogoče pridelati vrhunsko koruzo tudi brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Alojz namreč že leta vztraja pri naravnem kmetovanju in daje prednost starim semenom in preizkušenim metodam obdelave zemlje.

Na njegovi njivi že več kot 20 let ni bilo globokega oranja, prav tako je nikoli ni gnojil s hlevskim gnojem ali drugimi dodatki. Kljub temu mu je tudi letos uspelo pridelati izjemno lepo koruzo, kar je dokaz, da se tradicionalne prakse lahko kosajo s sodobnimi pristopi v kmetijstvu. Topolovec je član vseslovenskega gibanja za samooskrbo in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Pri njih doma v Veržeju je veliko najboljše koruze.

Osmak je okusna sorta

Slavek, kot ga kličejo, je dokaz, da smo lahko uspešni tudi brez kemikalij, zgolj z znanjem in izkušnjami. Kot rečeno, fitofarmacevtskih sredstev ne uporablja, marveč se zanaša na nizko obdelavo tal, zeleno gnojenje in skrbno izbran kolobar. Prav ta kombinacija mu omogoča rodovitno zemljo in zdrave pridelke, ne le koruzo, pač pa vsega, kar pridelujejo na kmetiji v Veržeju. Je primer, ki dokazuje, da je še mogoče ohraniti avtohtona semena in trajnostne načine pridelave hrane.

»Na kmetiji že vrsto let pridelujemo ekološko koruzo sorte osmak. To je linijska pomurska sorta koruze trdinke, ki je zelo primerna za predelavo in prehrano, saj je odličnega okusa in je dobra za prehrano ljudi. Pridelki te sorte so znatno manjši kot pri sodobnih hibridih, v ekološki pridelavi je dober pridelek že med 5 in 6 tonami na hektar. Moramo pa vedeti, da sta kvaliteta in kvantiteta v nasprotnem sorazmerju, predvsem ko gre za ekološko pridelavo.

Z znanjem je navdušil že marsikoga, tudi vnuke.

Pri tej sorti je pomembno še nekaj, in sicer, da jo lahko ob pravilni odbiri in izolaciji površin sejemo več let, zato nismo odvisni vsakič od nakupa semena, kot to zahtevajo sodobni hibridi. Ta sorta koruze je primerna predvsem za ekološko pridelavo in lastno preskrbo, saj so pridelki prenizki za konvencionalno pridelavo in prodajo, kakovost in cena namreč nista primerljivi, zatorej pridelamo manj količinsko, v vrednosti pa celo več,« nam je zaupal izkušeni kmetovalec in kmetijski strokovnjak, ki je na severovzhodu države oral ledino ekološkega kmetovanja.

Način življenja

Za Alojza Topolovca, ki je že skoraj 40 let tudi kmetijski svetovalec in koordinator za ekološko kmetovanje za Pomurje na KGZ Murska Sobota, je ekološka pridelava hrane način življenja. Začel je zase in za svoje otroke, sedaj so zraven že vnuki, in tudi njim želi ponuditi vedno le najboljše. Prizadeva si, da bi zdravo hrano na mizo dobili tudi vsi drugi.

»Slavek Topolovec, s katerim sem delal več kot 40 let, vse od srednje šole do upokojitve, je vseskozi verjel v ekološko pridelavo hrane in je mnogim dokazal, da so tudi na tem področju še velike možnosti in rezerve. V primerjavi z mnogimi, ki so ekološki pridelovalci samo na papirju in zgolj izkoriščajo ekološki predznak za bogatenje, ima Topolovec čisto vest. Premnogim je pomagal s svojimi nasveti,« nam je povedal upokojeni Anton Slana, ki je bil njegov nadrejeni v radgonski enoti KSS KGZ Murska Sobota.