Kilogrami starega železa
 in žlindre za golo preživetje

JESENICE – Cvetočemu mestu je nekoč dnevni in nočni utrip narekovalo sikanje plavžev in brnenje elektroobločnih peči za taljenje jekla. Železarna Jesenice je dajala kruh okoli 7400 delavcem, na prehodu iz socializma v kapitalizem pa je dodobra izgubila sapo. Ostal je moderni Acroni, kjer pa je dela za 6000 duš manj.

Drugo, kar je izšlo iz nekoč ponosne železarne, je bolj ali manj krepnilo s časom. Danes bi Jesenice rade imele košarkarsko evropsko prvenstvo, pa nimajo niti enega hotela. Da vizija mesta zaradi počasnosti izvajanja projektov bledi, je jasno vsakomur, ki se sprehodi skozi kraj, sploh če naredi korak po lokalno poimenovani haldi ali pešngi, slovnično pravilno bi temu predelu rekli nasip, ki se dviguje sredi Jesenic.

Tam so nekoč, v zlati dobi nekdanje železarne, stali gromozanski kupi starega železa. Če se je mularija malce znašla in imela v zaščitni ogradi pravo luknjo, je hodila tja gledat kakšne prav posebne pošiljke starega železa, predvsem takšne, ki so prihajale iz skladišč ruske vojske. Tudi čisto pravi tanki, topovi in drugo orožje so na Jesenicah čakali na razrez in pot v talilno peč.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Banda je vse pokradla, nam pa ostane samo to, da si svoj vsakodnevni kruh izkopljemo 
iz zemlje