Znamka Mercedes je vselej slovela po prestižnih limuzinah. Znana je bila sicer tudi po drugih tipih avtomobilov, a najbolj po limuzinskih, med katerimi je bil na vrhu največji model razreda S. Tekmeci so ga na kakšnem področju tudi prehiteli, a velika limuzina je bila vedno znova tisto, kar so znali v Stuttgartu narediti najbolje. In zdaj so se domislili, da bi vajo ponovili še v manjših dimenzijah ter eleganco, udobje in ne nazadnje prestiž prenesli tudi v manjši avtomobil – novi razred C.
Lešnikov pečat
No, tako zelo majhen tudi ni, saj je dolg 487 centimetrov, kar je 10 centimetrov več od predhodnika. Malce lažji je, a to je v teh časih že nujno. Ohranja pogon na zadnji kolesni par, s čimer se loči od prav tako limuzinskega modela razreda CLA, ki je le malce krajši, a pripravljen na drugi vozni osnovi.
Mercedes razreda C je seveda še eden od izdelkov sodobne oblikovalske šole znamke, ki ji pečat daje Robert Lešnik, in zunanje elegance tega avtomobila res ne moremo zanikati. Linije so tekoče, gladke, robov je malo. Notranjost kabine je čedna, a tako vrhunska kot v razredu S pač ni in glede na cenovno razliko niti ne more biti. A avtomobil je malce širši kot doslej, zato se potniki na sprednjih sedežih počutijo odlično, tudi počutje zadaj je v redu, a ni tako izjemno. Nekaj prvih kilometrov napove, da se pri podvozju zelo dobro ujameta čvrstost in udobje. Tudi vodljivost je prvovrstna, še najmanj vzburjenja prinaša začetna ponudba motorjev. Ti so dobri, a vsaj uvodoma se zdi, da za tako elegantni in prestižni model skoraj premalo izstopajo. Dizelski štirivaljnik, ki bo za slovenske kupce verjetno najzanimivejši, bi bil lahko tudi tišji. Videli bomo, kaj bodo prinesli bodoči agregati. Drznemo si reči, in to je v teh časih kar pregrešno, da bi imeli v tem mercedesu najraje kakšen šestvaljnik...
Znamke daje pečat Robert Lešnik in zunanje elegance tega avtomobila res ne moremo zanikati.
Precej doplačljivega
Če se pri modelu C namesto serijskega ročnega menjalnika odločite za izvedbo s samodejnim, boste imeli prepoznavno in v resnici zelo ergonomično ročico ob volanu. Na spodnji levi strani armature je zdaj le gumbek povsem elektronske zavore, pod katerim ni več nekdanjega pedala. Koristni korak naprej ali slovo od nečesa prepoznavnega? Na širokem sredinskem delu imate lahko upravljalo večfunkcijskega vmesnika in majhen gumb za nastavljanje delovanja avtomobila bodisi v smeri športnosti bodisi ekonomičnosti.
Mercedesov C ima lahko tudi zračno vzmetenje, kar je seveda dodatek, ki ni poceni, tako kot marsikaj drugega na seznamu doplačljive opreme. To je v svetu prestižnih izdelkov sicer znana igra, ki lahko osnovno ceno avtomobila hitro zviša tudi za tretjino.
No, za vstopne cene so pri Mercedesu uvodoma rekli naslednje: dizelski 220 blueTEC (prostornina 2 litra, moč 125 kW) stane vsaj 37.000 evrov; bencinska 180 (1,6 litra, 115 kW) in 200 (2 litra, 135 kW) veljata 32 in 35 tisočakov. Pridejo še drugi, manjši in večji agregati, hibridna izvedba in ostro našpičena verzija AMG. Vse to bo kar nujno za boj s premijskimi tekmeci, predvsem seveda z BMW serije 3 in s predvidoma prihodnje leto novim audijem A4.