Ob visokih poletnih temperaturah klimatske naprave v stanovanjih, pisarnah in trgovinah delujejo skoraj neprekinjeno, s tem pa raste poraba električne energije. Ponekod uporabniki opažajo utripanje luči ali kratkotrajne izpade elektrike, zato smo preverili, ali so vzrok večje poletne obremenitve omrežja in transformatorskih postaj ali kaj drugega. Zanimalo nas je tudi, kako vročinski valovi vplivajo na distribucijsko omrežje, ali lahko klimatske naprave povzročajo težave ter kaj pomenijo kratki izklopi in ponovni vklopi električne energije. Odgovora Elektra Ljubljana in Elektra Maribor kažeta, da je slika precej bolj zapletena, kot bi lahko sklepali na prvi pogled.

V Ljubljani največja obremenitev zvečer

Pri Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da v zadnjih 14 dneh ponoči beležijo obremenitev okoli 350 megavatov. Zjutraj začne naraščati in okoli 7. ure doseže približno 450 megavatov. Čez dan sliko pomembno spreminja proizvodnja razpršenih virov, predvsem sončnih elektrarn. Med 11. in 13. uro je prevzem iz prenosnega omrežja najnižji in znaša okoli 300 megavatov. Proti večeru začne znova naraščati, ko proizvodnja razpršenih virov praktično izgine, pa sledi poletni vrh. »Konica v obdobju med 19.30 in 21.30 znaša približno 520 MW,« so pojasnili pri Elektru Ljubljana.

Kljub vročini so sedanje poletne obremenitve precej pod zimskimi vrhovi. Januarja letos so na območju Elektra Ljubljana zabeležili konico odjema iz prenosnega omrežja okoli 800 megavatov. K temu pomembno prispevajo toplotne črpalke, ki so večji porabnik in lahko ob množični sočasni uporabi omrežje hitreje obremenijo (op. a.).

Pri Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da največjo porabo električne energije na njihovem območju še vedno beležijo v zelo mrzlih in oblačnih zimskih dneh. Poleti na krivuljo porabe vplivajo kolektivni dopusti v podjetjih in odsotnost ljudi iz gospodinjstev. V omrežju je vse več sončnih elektrarn in hranilnikov električne energije, kar dodatno spreminja tradicionalno sliko proizvodnje in porabe. Zato pri Elektru Ljubljana deleža poletne porabe, ki odpade neposredno na klimatske naprave, ne morejo oceniti.

Pri Elektru Maribor potrjujejo, da so klimatske naprave eden ključnih razlogov za večjo porabo v najbolj vročih dneh, vendar brez podrobnih analiz posameznih skupin odjemalcev njihovega natančnega deleža ne morejo določiti.

Je za trenutni izklop elektrike kriva preobremenjena postaja?

Če se luč za trenutek ugasne in nato znova prižge, to po pojasnilih Elektra Ljubljana praviloma ni znak, da je bližnja transformatorska postaja zaradi klimatskih naprav preobremenjena. Do takšnih kratkotrajnih pojavov lahko pride ob delovanju zaščitnih naprav na visoko- ali srednjenapetostnem omrežju, predvsem ob nevihtah in močnejšem vetru. Ko se pojavi prehodna okvara, zaščitna naprava del omrežja za manj kot sekundo izklopi in ga nato ponovno vklopi. V gospodinjstvu se to lahko pokaže le kot utrip luči. »Kratkotrajni izklopi so posledica delovanja zaščitnih naprav, ki so zaznale napako, odklopile in ponovno priklopile del omrežja, kjer je bila zaznana napaka in je po priklopu ni več,« pojasnjujejo pri Elektru Ljubljana.

Preobremenitev se po njihovih navedbah pokaže drugače. Izpade lahko varovalka pri posameznem odjemalcu, na nizkonapetostnem izvodu, ki napaja več uporabnikov, ali na transformatorski postaji, ki napaja naselje. Takšnega dogodka distributer ne zazna nujno samodejno, zato zanj pogosto izve po klicih uporabnikov. Na teren nato odide dežurni monter, poišče vzrok in po potrebi zamenja varovalko.

V takšnem primeru izpad ne traja le nekaj sekund. Po navedbah Elektra Ljubljana so lahko uporabniki brez elektrike približno od pol ure do dveh ur, odvisno od oddaljenosti monterja in prometnih razmer.

Elektro Maribor: Vročina obremenitev poveča

Pri Elektru Maribor potrjujejo, da ob izrazito visokih temperaturah praviloma zaznavajo večjo obremenitev distribucijskega omrežja in posameznih transformatorskih postaj. Pomemben razlog je intenzivnejša uporaba klimatskih naprav. »K temu največ prispeva intenzivnejša uporaba klimatskih naprav v gospodinjstvih, javnih ustanovah in poslovnih objektih,« pojasnjujejo.

Povečane obremenitve so po njihovih opažanjih najbolj izrazite v urbanih območjih in v času najvišjih dnevnih temperatur. Pri Elektru Maribor poudarjajo, da stanje omrežja neprestano spremljajo in upravljajo tako, da zagotavljajo zanesljivo oskrbo uporabnikov.

Kratki izklopi niso nujno povezani z vročino

Elektro Maribor opozarja, da kratkotrajnih prekinitev električne energije ni mogoče samodejno povezati z vročino ali povečano porabo. Vzroki so lahko vremenski vplivi, posegi tretjih oseb, delovanje zaščitnih naprav ali okvare na omrežju. Pogosti kratki izklopi po njihovih navedbah praviloma niso neposreden znak preobremenjene transformatorske postaje. »Največkrat gre za posledice okvar na omrežju ali delovanja zaščitnih naprav, ki preprečujejo morebitne večje poškodbe elektroenergetske infrastrukture,« pojasnjujejo. Do izklopov lahko prihaja še zaradi načrtovanih vzdrževalnih del, o katerih uporabnike predhodno obvestijo.

Za položnico le osem evrov več

Imamo pa tudi povsem praktičen primer iz gospodinjstva. Naš sogovornik pravi, da ga je julijska položnica za elektriko prijetno presenetila. Čeprav je klimatska naprava praktično ves mesec delovala od jutra do večera, je bil račun le približno osem evrov višji kot običajno. Pri tem velja omeniti, da ima naprava nižji energijski razred, temperatura pa je bila nastavljena na zmernih 26 stopinj Celzija, ne na skoraj »ledeniških« 21 stopinj, kot si jih nekateri privoščijo v največji vročini. Takšna zmernejša nastavitev lahko pomembno vpliva na porabo in posledično na višino položnice.

Klime niso edini izziv

V Sloveniji torej ni bojazni, da bi množična uporaba klimatskih naprav sama po sebi povzročila razpad elektroenergetskega sistema. Distribucijsko omrežje je zasnovano tako, da takšne obremenitve ob ustreznem upravljanju prenese, izzivi pa se bodo v prihodnjih letih predvsem spreminjali. Poleg klimatskih naprav je namreč vse več toplotnih črpalk, električnih avtomobilov, domačih polnilnic, sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov, zato bo moralo omrežje slediti vse večji elektrifikaciji in novim navadam uporabnikov.

Elektro Ljubljana razvoj omrežja načrtuje dolgoročno na podlagi študij, ki upoštevajo stanje omrežja, rast porabe, statistične podatke gospodinjstev, ankete večjih odjemalcev, nacionalni energetski program in načrtovani prostorski razvoj. Na tej podlagi nastaja desetletni razvojni načrt distribucijskega omrežja, ki ga ELES pripravlja skupaj z distribucijskimi podjetji.

V letnih in triletnih poslovnih načrtih nato določajo konkretne investicije glede na stanje omrežja, dejansko porabo, izdana soglasja in razpoložljiva finančna sredstva.

Elektro Maribor omrežje krepi z gradnjo in posodabljanjem transformatorskih postaj, povečevanjem zmogljivosti srednje- in nizkonapetostnih omrežij, digitalizacijo in avtomatizacijo ter uvajanjem naprednih sistemov spremljanja obremenitev. Omrežje prilagajajo še priključevanju toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in polnilnic za električna vozila. Cilj je ohraniti zanesljivo oskrbo z električno energijo ter omrežje pripraviti na nadaljnjo elektrifikacijo družbe in gospodarstva.

Ste v tej vročini dobili višjo položnico za elektriko? Za koliko?