Klofuta ESČP izbrisanim

STRASBOURG – Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo Anastasov in ostali proti državi, saj da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene, so danes sporočili z ESČP. Sodniki so bili v odločitvi, ki se nanaša na 212 izbrisanih, enotni. S tem pa je odločitev ESČP dokončna. Sodišče je zadovoljno s sistemom odškodnin izbrisanim, ki ga je vlada uvedla po pilotni sodbi ESČP v primeru Kurić in ostali proti državi iz leta 2012, kot tudi z njegovim funkcioniranjem v praksi. Po oceni evropskega sodišča imajo izbrisani, ki so si uredili status (gre za 212 oseb v tem primeru) primerne možnosti za povrnitev škode za sistemsko kršitev ustavnih pravic.

Primer zaprt

Tako je vprašanje odškodnin izbrisanim rešeno na nacionalni ravni, je ocenilo evropsko sodišče in dodalo, da niso našli nobene posebne okoliščine v smislu spoštovanja človekovih pravic, ki bi zahtevala nadaljevanje tega primera. Zato se je sodišče odločilo zapreti primer. ESČP je namreč junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji naložil, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane. Slovenija je nato konec leta 2013 sprejela zakon o odškodninah za izbrisane, ki sistemsko ureja vprašanje povračila škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Zakon je začel veljati decembra 2013, uporabljati pa se je začel junija 2014. Anastasov in ostali so tožbo proti državi vložili oktobra 2013, ko še ni veljala odškodninska shema za izbrisane.

Odškodnine izbrisanim iz registra

Do odškodnine so po zakonu upravičeni tisti izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki imajo urejen status v Sloveniji, bodisi da imajo dovoljenje za stalno prebivanje bodisi slovensko državljanstvo. Posameznemu upravičencu po zakonu za vsak mesec izbrisa pripada odškodnina v višini 50 evrov. Odškodnino lahko izbrisani zahteva tudi prek sodišča, a ne sme preseči trikratnika višine, ki bi jo sicer dobil v upravnem postopku.

ESČP je sicer že v eni izmed sodb marca 2014 navedel, da se zdi, da je pavšal, ki ga predvideva omenjeni zakon, primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim. Tudi odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP je maja letos namreč ugotovil, da je Slovenija z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadostila zahtevam, ki so izhajale iz sodbe Kurić proti Sloveniji.

Na slovenskih sodiščih postopki po omenjenem zakonu že tečejo. Ustavno sodišče pa je konec maja zavrglo zahtevo vrhovnega sodišča za presojo ustavnosti člena o omejitvi odškodnine, pridobljene po sodni poti, na trikratnik tiste v upravnem postopku.