Kmetje svarijo pred nelojalno konkurenco

Kmetijstvo je eden temeljnih stebrov evropskega projekta ter je ključno za gospodarstvo, prehransko varnost, stabilnost in mir v Evropi. Evropski kmetje vsakodnevno zagotavljajo varno, kakovostno in trajnostno pridelano hrano prebivalcem Evropske unije, še posebno v času naraščajočih geopolitičnih napetosti in globalne negotovosti. Kljub temu pa se evropsko kmetijstvo sooča z izjemnimi pritiski, kakršnih doslej resnično ni poznalo. Eden njih se imenuje Mercosur. Članice Evropske unije so ga včeraj podprle po dolgih 25 letih pogajanj. Podpis trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur naj bi namreč odpravil številne ovire pri trgovanju med stranema. Vključeval naj bi tudi več določb, namenjenih zaščiti evropskih kmetov pred morebitnimi negativnimi posledicami uvoza iz Južne Amerike.

Da ne bodo podprle sporazuma med EU in Mercosurjem, so že pred včerajšnjim odločanjem napovedale Francija, Avstrija, Irska, Madžarska in Poljska, vse do konca pa ni bilo znano stališče Italije, ki pa je nato podpis vendarle podprla. To je slednjič zadoščalo za kvalificirano večino, ki je dosežena, če za glasuje 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije.

Nelojalna konkurenca

V skladu z decembra 2024 dogovorjenim sporazumom bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, ki sestavljajo Mercosur, postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače. Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Za te in še nekatere druge najbolj občutljive vrste blaga sporazum vključuje posebno varovalko za zaščito evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem.

Italijanski minister za kmetijstvo je prispeval odločilno podporo spornemu trgovinskemu sporazumu. FOTO: Nicolas Tucat/Afp

Če bo namreč komisija v preiskavi ugotovila, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu, bo začasno zamrznila izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, ki to povzroča. Pogajanja in potrjevanje sporazuma so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Kmetje v Franciji in Belgiji so se, denimo, s traktorji na ceste in ulice podali tudi včeraj. Bruselj je poskušal zahteve kmetov in skeptičnih držav članic v minulih mesecih nasloviti tako z zaščitnimi ukrepi, spremembami prvotno predlaganega financiranja kmetijstva v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU kot tudi znižanjem carin na uvoz določenih gnojil.

Prošnja za sestanek

Slovenija je bila med tistimi državami, ki ni vložila nobenega ugovora, ne nazadnje je že v sredo ta sporazum podprla: »Slovenija je izredno majhen trg, zato se pričakuje manjši vpliv na gospodarstvo in kmetijstvo,« je glede vpliva trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je pred podpisom potreboval še podporo članic Unije, povedala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Dejala je še, da slovenski strokovnjaki, ki spremljajo trgovinske sporazume, ocenjujejo, da bodo učinki za Slovenijo pozitivni. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) Jože Podgoršek je ob tem ponovil, da je lahko sporazum škodljiv tako za evropske kot za slovenske kmete: »Za nas je nesprejemljivo, da nekateri celo trdijo, da bo sporazum prinesel pozitivne učinke za slovensko kmetijstvo.«

V KGZS so predsedniku vlade in pristojni ministrici že poslali prošnjo za sestanek, na katerem bi dobili pojasnila glede napovedanih varovalk: »Res prosimo, da se v enem tednu dobimo, pogledamo predvsem te ukrepe, s katerimi bomo zaščitili naše kmete, in če je treba, tudi še kakšne ukrepe dodamo, da bomo resnično na varni strani,« ter da bodo lahko, kot pravi, konkurenčno pridelovali hrano tudi v naslednjih desetletjih. Na KGZS so prepričani, da je sporazum z blokom Mercosur škodljiv ne le za kmete, marveč tudi za slovenske in evropske potrošnike. Po prepričanju kmetov bo s sporazumom v Evropo prihajala hrana slabše kakovosti. »V državah Južne Amerike lahko uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki so v Evropi prepovedana, uporabljajo lahko nekatere hormone, ki jih v Evropi ne smemo uporabljati v živinoreji, v pridelavi hrane pa imajo bistveno večjo porabo antibiotikov,« je poudaril Podgoršek. Na zbornici ne morejo sprejeti niti dejstva, da se v EU v zadnjem času bistveno dviguje standarde dobrobiti živali in pridelave hrane ter okoljske standarde, hkrati pa se podpira sporazum z državami, kjer se teh standardov ne upošteva.