Kmetje zaradi napadov volkov trpijo velike škode

Populacija volkov v Sloveniji je v dobrem stanju in se prostorsko širi, ta proces pa se bo po ocenah raziskovalcev nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Ker so volkovi izjemno prilagodljivi in lahko premagujejo tudi zelo velike razdalje, bo eden ključnih izzivov iskanje načinov sobivanja z njimi, so poudarili na ljubljanski biotehniški fakulteti. Slovensko populacijo volkov raziskovalci z neinvazivnimi genetskimi metodami spremljajo že več kot 15 let. Kot je predstavil raziskovalec Tomaž Skrbinšek, so v sezoni 2024/2025 v Sloveniji zaznali med 130 in 140 volkovi ter 16 volčjih tropov.

Populacija je po Skrbinškovih besedah od začetka genetskega monitoringa leta 2010 naraščala, v zadnjih letih pa se je rast umirila. Prostorsko širjenje se medtem nadaljuje. Medtem ko so bili na začetku monitoringa reproduktivni tropi omejeni na dinarski prostor, so raziskovalci pozneje prve zaznali tudi v predalpskem svetu in Alpah, v zadnji sezoni pa tudi reproduktivni trop na Pohorju.

»Proces širjenja volkov se še vedno nadaljuje in se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih,« je dejal Skrbinšek. Poudaril je, da je v Sloveniji zelo malo prostora, ki ga volkovi glede na svoje biološke značilnosti ne bi mogli poseliti. »Volk v Alpah je stalnica, mi pa se bomo morali naučiti z njim živeti,« je še pribil.

Izjemna mobilnost

Pomemben del sobivanja je po navedbah raziskovalcev preprečevanje škod na domačih živalih. Raziskave sicer kažejo, da so glavni plen volkov v Sloveniji prostoživeči parkljarji, predvsem jelenjad in srnjad, sledijo divji prašič, v manjšem deležu pa tudi domače živali.

Kot je pojasnil raziskovalec Hubert Potočnik, volkovi domače pašne živali dojemajo kot potencialni plen. »Če imajo do njih dostop, jih bodo tudi plenili. Poseben problem je presežno plenjenje, saj lahko volk v ograjenem pašniku zaradi nagonskega plenilskega vedenja ob enem napadu ubije tudi po več kot 10 živali.«

Podatki o uspešnosti zaščitnih ukrepov na dinarskem območju kažejo, da se je med letoma 2011 in 2019 pri rejcih, ki so uporabljali visoke električne mreže, obseg škod zmanjšal za 75 odstotkov, pri uporabi kombiniranih ukrepov, denimo, električnih mrež skupaj s pastirskimi psi, pa celo za več kot 90 odstotkov. Med učinkovite ukrepe sodi tudi nočno zapiranje pašnih živali. Več izzivov ostaja v Alpah, kjer je paša bolj razpršena in je takšne oblike varovanja zato težje izvajati.

Volkovi so po Potočnikovih besedah izjemno mobilni. Njihovi teritoriji v Sloveniji v povprečju obsegajo okoli 400 kvadratnih kilometrov, posamezen volk pa lahko od večera do jutra premaga tudi več deset kilometrov. Prav ta velika mobilnost lahko pri ljudeh ustvarja občutek, da je volkov bistveno več, kot jih je v resnici.

Ker so volkovi tako mobilni, ima človek občutek, da jih je več, kot jih je v resnici. FOTO: Ab Photography/Getty Images