Kratka sezona artičok je tu, saj se ponujajo le od konca maja do polovice junija. Zato Emilija Pavlič, priljubljena istrska kuharica in avtorica kuharskih knjig, pravi: »Zdaj je čas, da se jih najemo. Zanje si je treba vzeti čas, se jih veseliti. Jaz si jih te dni pripravljam vsak dan.«
Da bi se zdrave in slastne artičoke večkrat pojavile na naši mizi, jim Strunjančani namenjajo praznik. Podobno kot po kakijih namreč njihov kraj slovi tudi po artičokah. Domačini radi povedo, da pri njih raste avtohtona istrska vrsta, ki ima celo daljšo tradicijo kot njihov strunjanski kaki.
Poznajo jo še iz časov pred Beneško republiko. Je slastna, zdravilna, in čeprav je strunjanska nekoliko manjša kot artičoka, gojena v Italiji, je med tistimi, ki jo poznajo, nadvse cenjena. Gurmani pravijo, da je razlika med privlačno uvoženo in nekoliko manjšo istrsko artičoko enaka razliki med gojenimi in divjimi šparglji. Dodajajo, da ko enkrat poskusiš strunjanske artičoke, ti druge ne teknejo več tako kot prej.
Nekateri pravijo, da je pralni stroj za telo, saj očisti ves organizem.
Tako njihov gojitelj Franco Giassi, ki je gonilna sila praznika, poudarja: »Naše avtohtone artičoke so značilno vijolično-zelene barve, predvsem pa imajo izrazitejši okus in so ekološko pridelane. Artičoka je mediteranska rastlina in ne mara mraza.«
Sloves afrodiziaka
Artičoka (Cynara scolymus) izhaja iz Etiopije, dobro so jo poznali že stari Egipčani, Grki in seveda stari gurmanski Rimljani. S temi je nekako šla v pozabo, pa čeprav ima za nekatere sloves afrodiziaka. Raste na sončnih legah Sredozemlja, kakršnih na Obali ne manjka. Mnogi jo imajo za poslastico, od katere se človek ne naje prav zelo, je pa sila zdravilna. Nekateri pravijo, da je pralni stroj za telo, saj očisti ves organizem. Pospešuje prebavo, spodbuja črevesno floro, čisti jetra, ureja delovanje žolča, znižuje holesterol ter poživi izločanje vode iz telesa. Vsebuje same koristne snovi, od vitaminov B, C in K, betakarotena, kalcija, folne kisline, kalija, fosforja, magnezija do natrija.
Zanimivo je, da so jo kot zdravilno rastlino začeli uporabljati šele v 20. stoletju. Za to so še zlasti primerni spodnji zeleni listi, medtem ko je vsebnost učinkovin v cvetnih glavicah, ki jih največ uživamo, manjša. Za zdravilne namene se uporabljajo sveži ali posušeni listi. Včasih so uporabljali liste artičok z zelenjavnih vrtov, danes pa jih gojijo posebej, in to izključno za farmacevtsko uporabo pri težavah z žolčem in holesterolom.
Bolj ko je artičoka zaprta, bolj je sveža. Če je odprta, je že razcvetena.
Vzrok za to, da se še zlasti na mizah v notranjosti znajde sila redko, tiči tudi v tem, da je dolgo veljala za skoraj delikatesno jed premožnejših krogov, kot zelenjava, predraga za revnejše ljudi. Danes ni tako, a da jo pripravljamo le redko, je bilo opaziti tudi na strunjanskih stojnicah. Prodajalci so imeli namreč kar precej dela s tem, da so obiskovalcem pojasnjevali, kako vse jo lahko uporabimo. Seveda je bil odgoJanez Mužičvor, da si jo oni najraje privoščijo po istrsko oziroma strunjansko.
Olupljene do ritke
V kuharici za otroke Mamica, nauči me kuhati ima Emilija Pavlič kar pet receptov zanje. Za nadevane svetuje: »Operem jih v topli slani vodi, med lističe nadevam drobtine, dosti parmezana, malo oljčnega olja, nasekljan česen in peteršilj ter dam v posodo, v kateri je za prst vode. Kuham kakih dvajset minut.«
Pripravlja tudi namaz: »Artičoke olupim do sredice, do srčka oziroma, kot rečemo domačini, do ritke. Srčke dam v morsko vodo z malo limone, da ne počrnijo, in jih kuham kakih 20 minut. Če jih nasekljam in dodam oljčno olje ter solni cvet, dobim namaz. Če jih stlačim z vilicami, pa naredim neke vrste bakala in ga postrežem s polento.« Še njen nasvet, kako prepoznati svež plod: »Bolj ko je artičoka zaprta, bolj je sveža. Če je odprta, je že razcvetena.«
Pripravljene po strunjansko FOTO: Janez Mužič
In kako jih pripravljajo druge strunjanske gospodinje? Pravijo, da najraje po strunjansko oziroma istrsko in da so zanje malo bolj svečana jed; ne tak obrok, da bi se človek najedel, ampak da se z njimi malo razvaja. Seznam jedi, ki jih lahko pripravimo iz te sredozemske rastline, je dolg. Iz nje nastajajo solate, lahko je dodatek k mesnim omakam, testeninam, picam … Strunjančanke jih dodajajo v mineštro, v bolonjsko omako, spečejo celo kruh iz artičok, za bolj sladkosnedne pa v novejšem času nastaja celo artičokin sladoled.
Sezona artičok je tu in glede na zdravilne oziroma blagodejne učinke si jih le pogumno privoščite. Ne nazadnje naj bi imele sloves afrodiziaka in celo slovijo kot hrana grških bogov. Iz grške mitologije je tako znana zgodba, da je Zevs spremenil v artičoko lepo nimfo Cynaro. Ta namreč ni uslišala njegove ljubezni. Kdo ve, morda ima zato artičoka nekoliko grenak priokus in v notranjosti tako mehko in slastno srce.
Strunjančani so obiskovalce podučili, kako vse lahko pripravimo artičoke. FOTO: Janez Kočar
Fuži z omako, ki ji je dodana artičoka. FOTO: Janez Kočar
V Istri spečejo celo kruh z artičokami. FOTO: Janez Kočar
Strunjanska je značilno vijolično-zelene barve, predvsem pa ima izrazitejši okus. FOTO: Janez Mužič
Za sladkosnedne v novejšem času nastaja celo artičokin sladoled. FOTO: Janez Mužič
»Jaz si jih te dni pripravljam vsak dan,« pravi kuharica Emilija Pavlič. FOTO: Janez Kočar
