Ko si »prezahteven«: Niko (17) zaradi invalidnosti izključili z ekskurzije v Rim

Nika Flisar je bila rojena s cerebralno paralizo in večino življenja uporablja invalidski voziček. Prav ta voziček pa naj bi bil razlog, da jo je turistična agencija Ars Longa po njenih besedah gladko izključila iz v tridnevne šolske ekskurzije v Rim, na katero se njeni sošolci odpravljajo konec meseca januarja. Kljub temu, da gre za nadstandardno ekskurzijo ter da je ogromno truda, zanimanja in dokazovanja o možnosti izvedbe vložila celo Nika sama, zanjo zaenkrat ni bilo posluha. Nika se počuti kot problem, s katerim se ne želijo ukvarjati, niti o njem zares razpravljati. Da, to je ista mala Nika, ki smo jo spoznali že leta 2018. Le da sedaj ni več tako mala, ampak bi rada odraščala tako, kot vsi ostali.

»Ne pišem zato, da bi koga obtoževala. Pišem zato, ker me tako boli. In ker ignoranca boli še bolj.«

Zaradi neuspešne komunikacije z odgovornimi se je Nika svojo zgodbo odločila javno deliti. Ko je bila ekskurzija razredu predstavljena, se je nadvse navdušila nad njo. Ne samo zaradi zgodovinskega mesta, ki bi ga rada videla prav toliko kot sošolci, ampak tudi zaradi občutka pripadnosti. Biti del skupnih spominov in doživetij s sošolci njej ni vedno samoumevno. Žal je bilo upanje kratkoživo. Ob prvem zanimanju za izvedbo je izvedela, da zanjo »ne bo prostora«.

Dopis o izključitvi iz ekskurzije je družina prejela 2. decembra. Bil je brez podpisa, brez datuma in brez žiga, pravi. Univerzalen in hladen, a jasen, da ne bodo delali na tem, da bi Niki omogočili udeležbo. Sledili so pogovori, elektronska sporočila, predlogi sestankov in pripravljenost na kompromise. Predložila je dokaze o dostopnosti rimskih znamenitosti, govorila z drugimi invalidi na vozičku, s strokovnjaki za dostopni turizem. A organizatorji se niso dali, zaenkrat se ne bodo se ukvarjali s tem.

Psihična bolečina, ki je nihče ne vidi

Bolečina se je prenesla tudi v odnose. Priznava, da je svojo nemoč nehote stresala na bližnje, česar se otrok sramuje. A poudarja: problem niso ljudje okoli nje, temveč sistem, ki izključevanje normalizira in opravičuje.

Nika Fliser je danes 17-letnica. FOTO: Osebni arhiv

»Vsi hitimo. Vse mora biti hitro, učinkovito in brez zapletov. Ko pa nekdo zahteva malo več časa, razmisleka in človečnosti, ga je lažje odstraniti. Želim si, da bi me ljudje resnično videli – ne kot voziček, ne kot diagnozo, ampak kot osebo.«

In prav v tem je bistvo te zgodbe. Ne gre le za Rim. Gre za vprašanje, ali bomo kot družba znali videti človeka, preden vidimo oviro in neprofitabilnost. Ter ali bomo drugačnost znali sprejeti ne kot napako, ampak kot edinstvenost. Nika ne želi kazati s prstom. Želi si le, da se o tem govori. Ker le tako obstaja možnost, da se kaj spremeni. Da nihče več ne bo tiho izbrisan zato, ker je postal »prezahteven«, zaključuje.

Zagovornik načela enakosti je s šolo opravil razgovor, agencija se ne odziva

Zagovornik načela enakosti pravi, da so primer obravnavali že v decembru. Konec leta 2025 je Zagovornik od šole zahteval pojasnila glede razlogov za izključitev, a ker odgovora ni prejel, je šolo dodatno kontaktiral. Ravnatelj je pojasnil, da je šola pripravljena kriti stroške spremljevalca, medtem ko bi morala dijakinja sama zagotoviti sredstva za negovalca.

Z dijakinjo je bil opravljen tudi pogovor, v katerem je poudarila, da negovalca ne potrebuje, saj dodatne nege tudi doslej ni potrebovala. Zagovornik ob tem opozarja, da imajo invalidi pravico do razumnih prilagoditev pri vključevanju v vzgojno-izobraževalni proces ter šoli priporoča, da dijakinji omogoči udeležbo na ekskurziji brez dodatnih pogojev, ki niso utemeljeni na dejanskih potrebah.

Zagovornik primere diskriminacije v šolskem sistemu obravnava skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, pri čemer v primerih, ki vključujejo otroke in mladostnike, najprej ukrepa svetovalno, z namenom čim hitrejše odprave kršitev. Po potrebi vodi tudi postopek ugotavljanja diskriminacije – v enem takšnih je leta 2019 že ugotovil diskriminacijo dijaka, ki naj mu zaradi invalidnosti ne bi bila omogočena udeležba na šolskem izletu. Na koncu se je izkazalo, da so bile glavni razlog za nestrinjanje z udeležbo negativne ocene dijaka, in ne invalidnost. Vsak primer Zagovornik presoja individualno, glede na konkretne okoliščine.

Vprašanja o stanju primera smo naslovili tudi na turistično agencijo Ars Longa, vendar do sedaj odgovora še nismo prejeli.