Ko smo poklicali Silva, ni vedel, kaj se dogaja: dolgoletnemu vojaku je žena pripravila lepo presenečenje (FOTO)

Ko smo poklicali Silva Pojeta, da je bil izžreban za nagrado Slovenskih novic in Lidla Slovenije, je bil zelo presenečen. Na srečo je bila poleg njega njegova žena Mojca, ki mu je hitro razložila, da mu je nagrado v resnici zakuhala ona: izpolnila je kupon za svojo mamo, potem pa še za njih štiri. »Silvu nisem niti povedala, kaj in kako,« je razložila simpatična gospa, ki je še dejala, da je to sploh prva stvar, ki jo je kdaj zadel.

Silvo, zaposlen v vojski, se počasi pripravlja na upokojitev. Da bo mladi upokojenec, ni presenetljivo, pravi, »ker sem malo hitreje delal«. Pravzaprav o sebi nima povedati kaj dosti, je dodal: je srečno poročen, zaposlen v Slovenski vojski že vse od začetka, je polhar in – tako, kot se za Kočevca spodobi – velik ljubitelj narave. Ne samo on, tudi družina – imata dva fanta – najraje dopustuje v divjini oziroma na Bilpi, kjer je manjši kamp.

Zadnje leto, odkar je pripravnik za upokojitev, redno kuha, tako da družino, ko se vrne domov, pričaka kuhano kosilo. »Zelo dobro kuha,« ga je pohvalila Mojca, »naredi pa praktično vse: od zrezkov do enolončnic in riževega narastka«. Med njegove hobije spada tudi motociklizem. Vse se je začelo s štirikolesnikom, potem pa je presedlal na motor. A ne vozi klasičnega motorja po cestah, ampak kros motor znamke Kawasaki. »Kot ljubitelja narave in terena me privlačijo naprave na bencinske hlape, a ne za to, da bi se šel z njimi vozit po naravi, ampak po poligonih,« razloži Silvo.

Zato je s tem hobijem nekoliko več stroškov, ker je treba najemati poligone in motorje do tam pripeljati. Najbližji poligon je v Stranski vasi, razloži, pa v Šentvidu pri Stični. Je pa to nekako družinski hobi, saj se z enduro motorji vozita tudi oba sinova, s tem, da mlajši celo dirka Enduro Cross Country. Silvo še prizna, da sta sinova veliko boljša od njega, ker imata več kondicije, saj je to disciplina, pri kateri ne štejejo prevoženi kilometri, ampak ure. Tak način vožnje motorja zahteva zelo dobro tekmovalčevo pripravo, vzdržljivost in znanje vožnje.

Zadovoljen je, da živi na Kočevskem, kjer je narave v izobilju. »Dobro je, da pri nas ni masovnega turizma in da obiskovalci, ki pridejo k nam, izbirajo klasične turistične poti ter ne rinejo globoko v gozd,« pravi. »Vsak paličar oziroma pohodnik s palicami, ki se ima za naravovarstvenika, pa bi se moral vprašati, kako naravo uničujejo pohodniki.«

Na koncu srečanja je pogovor nanesel tudi na dejstvo, da je Silvo v naši vojski vse od začetka, še iz časov, ko Slovenske vojske uradno še ni bilo in je 17. decembra 1990 v Kočevski Reki zadišalo po njej. Bil je v Manevrski strukturi narodne zaščite in v času, ko se je Slovenija odcepila, pripravljen na vse. »Imel sem 22 let in sem leta 1990 prevzel orožje na dom. Bil sem v skupini za posebne namene, kjer nas je bilo 36 mladcev,« se spominja. »Pripravljeni smo bili braniti ne samo slovenski narod, ampak nacijo.«