

FOTO: Yoh4nn Getty Images

Po mnenju strokovnjakov bi moral dohodek gospodinjstvu omogočati več kot zgolj plačevanje položnic. FOTO: Krisanapong Detraphiphat Getty Images

Pomembni so tudi prihranki. FOTO: Getty Images



Koliko denarja potrebujemo za udobno življenje? Enotnega odgovora ni, saj je to odvisno od življenjskega sloga, kraja bivanja, števila članov gospodinjstva in številnih drugih okoliščin. Veliko razliko pomenijo tudi stanovanjski stroški, lastništvo nepremičnine in prihranki. Kljub temu lahko ekonomski kazalniki ponudijo približno predstavo o tem, kakšen dohodek potrebujemo za življenje brez nenehnega odrekanja. Euronews Business je zato izračunal, kolikšen mesečni neto dohodek potrebujejo različna gospodinjstva, da dosežejo 150 odstotkov nacionalne mediane razpoložljivega dohodka. To je meja, pri kateri se začne višji srednji dohodkovni razred. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za uradno določeno mejo udobnega življenja, temveč za primerjalno merilo.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) srednji dohodkovni razred opredeljuje kot gospodinjstva, katerih ekvivalentni razpoložljivi dohodek znaša med 75 in 200 odstotki nacionalne mediane. Znotraj tega razreda razlikuje tri skupine. Gospodinjstva z dohodkom med 75 in 100 odstotki mediane sodijo v nižji srednji dohodkovni razred, tista med 100 in 150 odstotki v srednji, gospodinjstva z dohodkom med 150 in 200 odstotki mediane pa v višji srednji dohodkovni razred. Prav meja pri 150 odstotkih mediane je bila uporabljena v analizi Euronews Business za izračun potrebnega dohodka. Po podatkih za leto 2025 je mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka v Evropski uniji znašala 22.939 evrov na leto oziroma približno 1912 evrov na mesec. Posameznik, ki živi sam, bi tako potreboval približno 2867 evrov neto mesečnega dohodka, da bi dosegel 150 odstotkov evropske mediane. V Sloveniji je meja za vstop v višji srednji dohodkovni razred po predstavljenih izračunih 2552 evrov neto na mesec. To je manj od evropskega povprečnega merila, vendar še vedno precej več, kot znašajo dohodki številnih posameznikov.

Razlike med evropskimi državami so velike. Med 34 obravnavanimi državami je bil prag za posameznika najnižji v Severni Makedoniji, kjer je znašal 603 evre na mesec, najvišji pa v Švici, in sicer 6491 evrov. Med članicami Evropske unije je bil najnižji v Romuniji, kjer je znašal 1023 evre, najvišji pa v Luksemburgu s 6256 evri. Več kot 4000 evrov neto mesečnega dohodka bi za doseganje primerljivega položaja potrebovali tudi na Norveškem (5240 evrov), v Avstriji (4568 evrov), na Danskem (4524 evrov), Irskem (4392 evrov) in Nizozemskem (4308 evrov). Med štirimi največjimi gospodarstvi Evropske unije je prag najvišji v Nemčiji, kjer znaša 3611 evrov. Sledita Francija s 3307 evri in Italija z 2758 evri, medtem ko je v Španiji najnižji, in sicer 2546 evrov. Razlika med Nemčijo in Španijo tako znaša več kot 1000 evrov na mesec.
Pri izračunu potrebnega dohodka je pomembno tudi število članov gospodinjstva. Par brez otrok namreč ne potrebuje dvakrat toliko denarja kot posameznik, ki živi sam. Razlog je v tem, da si partnerja delita nekatere stroške, denimo najemnino, elektriko, ogrevanje in druge življenjske izdatke. Eurostat zato pri izračunu upošteva, da par potrebuje približno 1,5-krat toliko dohodka kot posameznik. Za par brez otrok bi tako v Evropski uniji za doseganje obravnavanega dohodkovnega praga potrebovali približno 4301 evro neto na mesec. Za družino z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa bi bil potreben dohodek približno 6021 evrov na mesec. Pri družini z dvema otrokoma se namreč uporablja količnik 2,1 glede na dohodek posameznika.
Kolikšen dohodek potrebujemo za udobno življenje, pa ni odvisno samo od njegove višine. Pomembno je tudi, kaj si lahko z njim dejansko privoščimo. Zato je Euronews Business primerjal tudi kupno moč v posameznih državah. Pri tem je uporabil standard kupne moči (PPS), umetno denarno enoto, ki odpravlja razlike v cenah med državami in omogoča boljšo primerjavo življenjskega standarda. V Evropski uniji je primerjalni prag za posameznika znašal 2830 enot kupne moči na mesec. Razpon je segal od 1031 enot v Albaniji do 4709 v Luksemburgu. Razlika je torej približno 4,6-kratna, medtem ko je pri primerjavi zneskov v evrih več kot desetkratna.
Med članicami EU je bila najnižja vrednost na Madžarskem, kjer je znašala 1495 enot kupne moči. Luksemburški prag je bil tako nekaj več kot trikrat višji. To pomeni, da enak relativni položaj v dohodkovni porazdelitvi ne zagotavlja enakega življenjskega standarda. Posameznik, ki prejema 150 odstotkov mediane v eni državi, si lahko privošči precej drugačen življenjski slog kot nekdo z enakim relativnim dohodkom v drugi državi.
Tudi primerjava kupne moči ne pokaže celotne slike. Nacionalna povprečja namreč pogosto prikrivajo velike razlike znotraj posameznih držav, zlasti pri stroških stanovanj. V večjih mestih so najemnine in cene nepremičnin praviloma višje kot v manjših krajih in na podeželju. Zato lahko posameznik z enakim dohodkom v različnih delih iste države živi precej drugače. Ekonomisti opozarjajo, da imajo številne države OECD velike regionalne razlike tako v višini dohodkov kot v življenjskih stroških.

Pri ocenjevanju življenjskega standarda ne smemo upoštevati zgolj mesečnih prihodkov. Pomembno vlogo ima tudi premoženje, zlasti lastništvo stanovanja ali hiše. Kot je za Euronews Business pojasnil Sebastian Königs, višji ekonomist pri OECD, lahko posameznik z nižjim dohodkom živi razmeroma dobro, če ima v lasti nepremičnino in živi na območju z nižjimi življenjskimi stroški. Pomembni so tudi prihranki. Gospodinjstvo z nekoliko nižjimi prihodki, vendar z dovolj prihranki, lahko lažje prenese nepričakovane stroške ali začasno izgubo zaposlitve kot gospodinjstvo z višjimi prihodki, a brez finančne rezerve in z velikimi dolgovi.
V Sloveniji je meja za vstop v višji srednji dohodkovni razred po predstavljenih izračunih 2552 evrov neto na mesec. To je manj od evropskega povprečnega merila, vendar še vedno precej več, kot znašajo dohodki številnih posameznikov.
Po mnenju strokovnjakov bi moral dohodek gospodinjstvu omogočati več kot zgolj plačevanje položnic. Zagotavljati bi moral primerno stanovanje, dovolj hrane, energijo in prevoz, pa tudi možnost družabnega življenja, prostega časa in varčevanja. Pomembno je tudi, da lahko gospodinjstvo pokrije nepričakovan izdatek ali začasno izgubo dohodka, ne da bi se takoj znašlo v finančnih težavah.
Koen Caminada z Univerze v Leidnu opozarja, da niti 150 niti 200 odstotkov nacionalne mediane ne predstavljata uradno določenega praga za udobno življenje. Gre za primerjavo položaja gospodinjstva z drugimi v isti državi, ne pa za zagotovilo, da so vsi življenjski stroški dejansko pokriti. Podobno opozarja Markus M. Grabka z nemškega Inštituta za ekonomske raziskave (DIW Berlin). Po njegovem mnenju dohodek, ki presega 150 odstotkov mediane, sam po sebi še ne zagotavlja finančne varnosti. Pomembno je tudi, koliko zasebnega premoženja ima posameznik oziroma gospodinjstvo. Udobno življenje torej ni odvisno samo od višine plače. Pomembni so tudi stanovanjski položaj, življenjski stroški, prihranki in možnost, da se posameznik spopade z nepričakovanimi finančnimi izdatki, poroča Euronews.com.