Koliko se cenimo?

Na tržnici na Kitajskem sem pred leti kupil vžigalnik, ki je stal 0,005 evra. Na hitro sem preveril, ali zadeva deluje, nato pa jo mahnil v svojo najljubšo restavracijo na pikantne rezance z govedino. Sichuancem je treba priznati, da znajo odlično kuhati, zato sem poskušal okusiti kar se da veliko različnih jedi. A ti nesramno slastni rezanci, ki jih je kuhar zame še posebno ostro začinil, so se znašli na mojem jedilniku vsak drugi dan. Kot po navadi sem tudi takrat po končanem obedu zadovoljno rignil in si privoščil cigareto, medtem ko sem čakal, da je natakarica prinesla račun. Za rezance sem plačal nekaj čez 0,12 evra. No, takrat, pred desetletjem in pol, evrov še nismo imeli, ampak približen občutek za ceno nam te številke kljub temu posredujejo. Cigareto sem otresal na tla in razmišljal, kako je mogoče, da je bil vžigalnik tako poceni. Ne nazadnje je sestavljen iz plastike, plina, kovine, kresilnega kamenčka, vzmeti. Nekdo ga je moral oblikovati, izdelati in poslati do prodajalca, ki je najemal stojnico. Kljub temu je ta vžigalnik prodal, in to zagotovo z dobičkom. Tudi rezanci so imeli za seboj dolgo pot, umreti je morala krava, posekali so bambusove vrtičke, posmukali vrsto zelišč in tako naprej. Strašanski razkorak v vrednostih predmetov me je osupnil. Kako je mogoče, da plačujemo za enake vžigalnike 200-krat več? To je verjetno cena vseh tistih ljudi vmes, špekulantov in zlizancev. Prav ta srednji sloj, ti vrinjenci neoliberalnega sistema, se odlično počutijo v razlikah, od njih so odvisni, zato jih vztrajno ustvarjajo, najraje z nižanjem vrednosti človeka. Vrinjenci se pojavljajo v različnih oblikah, kot politiki, mnenjski voditelji ali strokovnjaki s fakultet. Pri racionalizaciji državne potrošnje bi morali sekati prav pri teh kadrih, namesto tega pa jim ustvarjamo nova delovna okolja, kot sta Teš 6 ali slaba banka. Zakaj? Ker predstavljajo vrinjenci za zgornji sloj odlično tampon cono. Tovrstne izrojenosti so dodaten dokaz, da kapitalistični model ni skladen z ekologijo človeka, kot se rad predstavlja. Kitajci so že vedeli, zakaj so bili trgovci na vrhuncu njihovega imperija potisnjeni na družben rob skupaj s prostitutkami in pevci. Niso spoštovali posameznika, ki ničesar ne ustvarja. So pa naredili napako, niso se jih dovolj bali.