Konec tedna se bodo razbesnela neurja

LJUBLJANA – Kot kaže, sonce še ni izgubilo moči, saj se do časa kosila zrak tako segreje, da se moramo umakniti v senco in si oddahniti. Vremenoslovci do petka obljubljajo sonce, potem pa se bo nebo vznemirilo in pooblačilo. Zaradi pregretega ozračja bodo Slovenijo zajela neurja, ki imajo po besedah klimatologinje Tanje Cegnar v zadnjih letih zaradi spreminjanja podnebja vse večjo moč.

Nevihtna dežela

»Nevihte so v Sloveniji zelo pogost pojav,« pravi strokovnjak za nevihte dr. Gregor Gregorič z agencije za okolje (Arso). Po zadnjih raziskavah, ki so jih opravili meteorologi z oddelka za klimatologijo na Arsu, je na območju zahodne Slovenije – sem spadajo severna Primorska, Alpe in Obala – v povprečju vsako leto tudi več kot 50 neviht. V osrednji Sloveniji in severnem delu Štajerske jih vremenoslovci naštejejo od 35 do 45, medtem ko v Prlekiji in Prekmurju močneje zagrmi in treska do 35-krat na leto.

Dr. Gregorič pojasnjuje, da je Slovenija tako zelo nevihtna dežela zaradi lege: »Na tem območju so si morje in Alpe zelo blizu, zato se, poenostavljeno povedano, zelo pogosto mešata topel in hladen zrak, kar pa je bistveni pogoj za nastanek nevihte.«

To je vremenski pojav, vezan na oblak kumulonimbus, ki ga spremljajo nalivi, blisk in grom, včasih pa tudi toča in viharni veter.

»Fizikalno gledano gre za pojav močnega gibanja toplega zraka navzgor proti območju tropopavze na višini približno 12 kilometrov, kjer je običajno 55 stopinj Celzija pod ničlo. Ob dviganju se vroč zrak ohlaja, ob tem se iz vlažnega zraka izločajo padavine, običajno v obliki močnega naliva. Če je topel vzgornik zelo močan, dežnim kapljam ne pusti pasti. Ponovno jih dvigne v višje plasti ozračja, kjer zmrznejo. Tako se tvorijo ledena zrna in vsuje se sodra ali toča.« Močnejši je vzgornik, dlje zadržuje na višini ledena zrna, ki se večajo, zato toča kot lešnik, oreh, tudi do velikosti breskve.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Najhujše nevihte zadnjih let