Konflikt z medvedom je lahko še hujši: »Če bo šlo tako naprej, bodo medvedi v petih letih v Ljubljani«

Upravljanje rjavega medveda se oddaljuje od znanosti in stroke, kar povečuje možnost za porast konfliktov, so opozorili strokovnjaki z ljubljanske univerze, ki vztrajajo, da je odstrel medvedov, ki je bil letos zaradi sodnega sklepa zadržan, edini način za sobivanje z ljudmi. Alternativne ukrepe, ki so jih predlagali zaščitniki živali in nekatere druge organizacije, so zavrnili kot neučinkovite, neizvedljive in potencialno škodljive. Bojijo se, da jih bo ministrstvo umestilo v strategijo upravljanja rjavega medveda.

Preobrat v sistemu upravljanja rjavega medveda, »ki je bil dolga leta evropski zgled«, se je zgodil letos, ko so se začeli opuščati »preizkušeno učinkoviti ukrepi in vpeljevati alternativni pristopi«, so pojasnili štirje (strokovnjaki z biotehniške in veterinarske fakultete) člani strokovne posvetovalne skupine za upravljanje velikih zveri pri ministrstvu za naravne vire in prostor. Klemen Jerina z biotehniške fakultete je tako povedal, da so bila strokovna izhodišča za izdajo odločbe za odstrel 206 medvedov letos ministrstvu poslana pravočasno, a je ministrstvo kvoto razporedilo z enega na dve leti, nakar je bil odstrel še sodno zadržan zaradi pritožbe organizacije Alpe Adria Green. Do zadržanja je bilo odstreljenih 22 medvedov. Ministrstvo se je na sklep sodišča pritožilo, glavna obravnava bo 6. novembra, kar pa po Jerinovih besedah pomeni, da letos kvotnega odstrela ne bo.

Ob upoštevanju, da se populacija medvedov brez odstrela vsako leto poveča za 16 odstotkov, se bo število medvedov prihodnje leto povečalo z 950 na okoli 1100. To pomeni več medvedov na robu naselij ter drastičen dvig konfliktov, je dodal Jerina ter spomnil na zahajanje medvedov v bližino hiš na Rakitni.

Slovenija ni Svalbard

Raziskovalci so pojasnili, zakaj alternativni pristopi (sterilizacija oziroma kontracepcija, prehod s kvotnega odstrela na individualne odločbe, opustitev krmljenja, ukinitev dovoljenj Cites, ograjevanje najbolj izpostavljenih naselij) niso primerni. Uporaba kontracepcije na populacijski ravni »s tehničnih, logističnih, ekonomskih, trajnostnih in etičnih vidikov strokovno ni utemeljena in sprejemljiva«. Prav tako ne rešuje osnovne težave, konfliktov, medtem ko posledic njene uporabe ni mogoče predvideti, je strnil ​Gorazd Vengušt z veterinarske fakultete.

Table, ki so včasih opozarjale na območje medveda, bi lahko danes prestavili kar v središča številnih naselij. FOTO: Tomica Šuljić

Raziskave o krmljenju kažejo, da to v jesenskem času zmanjšuje zahajanje medvedov v naselje, je dejal Jerina. Glede predloga o ukinitvi dovoljenj za trgovanje z medvedjim mesom in trofejami (Cites) pa meni, da lov na medvede nima značilnosti trofejnega lova. Z uničenjem mesa in trofej bi medveda v očeh lovcev kvečjemu znižali na raven škodljivca (zastrupljenih podgan).

Ograditev najbolj izpostavljenih naselij je primerna le za odročna območja, kot je Svalbard, ne pa za Slovenijo, kjer bi morali ograditi več kot sto zaselkov, je ocenil Jerina. Hubert Potočnik z biotehniške fakultete pa meni, da bi individualni odstrel namesto kvotnega imel slab psihološki učinek na lokalne prebivalce – ti bi mislili, da so varni samo, če jih varuje nekdo, ki je oborožen.

»Medvedom še nikoli ni bilo tako dobro kot zdaj. Po drugi strani pa nič od tega ne smemo imeti za večno. Njihova prihodnost je popolnoma odvisna od tolerance ljudi, zlasti tistih, ki z njimi živijo. Z napakami v upravljanju lahko sobivanje zelo hitro pokvarimo,« je opozoril Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete.