»Mladi si želimo več sveže, lokalne in nepredelane hrane ter ne takšne, ki prepotuje več tisoč kilometrov, da pride na police v naših trgovinah. Prav tako si ne želimo hrane, ki bi bila obdelana s številnimi postopki, preden bi jo zaužili, pač pa takšne, ki je dobra za naše telo, ki je sveža in cenovno dostopna, da bi si jo lahko privoščili dijaki, študenti in ljudje iz socialno ogroženih okolij.« Tako so svoje poglede predstavili mladi iz vse Slovenije, motivirani za boljši svet, ki sodelujejo v Unicefovi pobudi Fix My Food.
Hitra hrana je pogosto cenejša kot bolj zdravi solatni krožniki. FOTO: Gelo Korol/getty images
Pomemben del projekta je okrepiti sodelovanje z mladimi pri pripravi politik, ki so povezane z njimi, v ta namen so imeli tudi usposabljanja na delavnicah. Pripravili so ozaveščevalno kampanjo Cena zdravja mladih, ki se je medtem že začela. V njej vrstnike spodbujajo k aktivnemu razmišljanju in sodelovanju pri oblikovanju bolj zdravih prehranskih sistemov. Z njo želijo vrstnikom pokazati, kako močno oglasi, vplivneži in embalaža vplivajo na njihove odločitve, ter jih ozavestiti, da imajo pravico do zdravega okolja in zdravih izbir.
Zavajajoči zapisi
Ugotavljajo, da je v šolah, službah, pri interesnih dejavnostih premalo osnovnih informacij, kaj pravzaprav je zdrava hrana, in da veliko ljudi sploh ne ve, kaj berejo na nalepkah na zadnji strani izdelkov. Poudarili so, kako pomemben je dostop do zdrave hrane za vse, dogaja pa se, da so, na primer, solatni krožniki dražji kot hamburgerji, kar je zelo skrb vzbujajoče, ker se mnogi tudi zato odločijo za nakup nezdrave hrane. Oznake na živilih, kjer je mogoče preveriti vsebnost sladkorja, ogljikovih hidratov in drugih sestavin, bi morale biti zatorej dovolj velike, da bi jih lahko prebrali tudi starejši. Poudarili so, da so zapisi na embalaži pogosto zavajajoči in bi jih bilo treba nadzirati.
Mladi ugotavljajo, da v šolah, službah, pri interesnih dejavnostih primanjkuje osnovnih informacij, kaj pravzaprav je zdrava hrana. FOTO: Romrodinka/Getty Images
Dodali so še problem oglaševalcev, ko poskušajo vzbuditi pozornost otrok z živimi podobami, slikami, risankami, igračkami, otrokom je ne nazadnje tudi težko razložiti, da nekaj ni dobro, in jim lahko škoduje. Na košari BicikeLJa Ljubljana, ki je zelo priljubljen in spodbuja kolesarjenje, je, denimo, oglas restavracije s hitro hrano in QR-kodo, ki po kolesarjenju spodbuja k naročilu te hrane.
Za več doslednosti
»Želimo si učinkovitejšega nadzora nad oglaševanjem s poudarkom na spodbujanju oglaševanja zdrave prehrane, ki mora biti tudi cenovno dostopnejša, in z omejevanjem oglaševanja nezdravih živil v lokalnih okoljih, zlasti na javnih mestih, prireditvah ter v okolici izobraževalnih zavodov. Predlagamo postavitev zdravih živil v ospredje trgovskih polic, da so hitro in enostavno dostopna, ter umik nezdravih izdelkov iz neposrednega dosega otrok, saj so zdaj najpogosteje postavljeni na najnižjih policah oziroma v višini vidnega polja otrok. Predlagamo prilagoditev sistema subvencionirane študentske prehrane, tako da ne omogoča izbire zelo nezdrave oziroma hitre prehrane,« so mladi predstavili svoja priporočila. Želijo si predvsem več doslednosti, ne pa da se dogaja, da za darilo na maturantskem plesu, po ozaveščanju, kako pomembna je zdrava hrana, prejmejo dve pločevinki energijske pijače.
Želimo si učinkovitejšega nadzora nad oglaševanjem.
Zgodilo se je že, da so dijaki za darilo na maturantskem plesu, in sicer po ozaveščanju, kako pomembna je zdrava hrana, prejeli dve pločevinki energijske pijače. Foto: Arhiv Dela/BIC Ljubljana
V projektu, ki ga financira EU in izvaja Unicef, Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo v sodelovanju z Evropsko komisijo, poleg Slovenije sodelujejo še Italija, Ciper in španska Andaluzija, vsaka s svojimi poudarki.
Dveletni projekt v Sloveniji, vreden 500.000 evrov, je usmerjen v izboljšanje sistema obravnave otrok s čezmerno težo in debelostjo, krepitev podpornih storitev v skupnosti, ozaveščanje o prehranskem okolju ter krepitev znanja in izmenjavo dobrih praks. Ugotovitve projekta bodo vključene v Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti 2026–2036. Andreja Žibret Ifko
