

Matej Tašner Vatovec FOTO: Jože Suhadolnik

FOTO: X, zaslonski posnetek

FOTO: X, Zaslonski Posnetek



Včerajšnji dan je zaznamoval tudi politični prestop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. Kot je pojasnil, je prestop plod daljšega razmisleka in ocene, da lahko v stranki z daljšo tradicijo in več izkušnjami prispeva več h krepitvi leve sredine, socialne države in vrednot, kot so mir, razvoj in blaginja. Po besedah predsednika SD Matjaža Hana bodo letošnje parlamentarne volitve pomembna prelomnica, ko bomo ocenjevali, kakšno Slovenijo želimo do konca desetletja. Odločitev, da se Vatovec pridruži SD, pa je pospremil z besedami, da bo s tem korak k ciljem, ki jih zasleduje SD, lažji. V SD so po besedah Hana trenutno v fazi evidentiranja kandidatov, kandidatno listo pa bodo predstavili 22. januarja. Sam bo kandidiral v svojem domačem kraju, razmišlja pa, da bi kandidiral še v enem volilnem okraju v šesti volilni enoti.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko ni skrivala razočaranja in začudenja nad ravnanjem Tašnerja Vatovca. Obtožila ga je, da je s prestopom v SD »izdal stranko Levica zaradi svojih osebnih in političnih koristi in interesov«. Obenem je zatrdila, da jo za politično prihodnost Levice, ki po odhodu Tašnerja Vatovca ostaja s tremi poslanci, ne skrbi. Po njenih besedah gredo na prihajajoče volitve »z največjim političnim kapitalom, ki ga je imela katerakoli stranka v zadnjih 15 letih«. »V tej vladi smo pokazali, da znamo in da zmoremo udejanjiti to, kar zagovarjamo, in pripeljali smo do konca nekatere največje spremembe in reforme, ne le te vlade, ampak Slovenije v zadnjih 15 letih in to v korist ljudi,« je dodala. Tako Vrečkova kot podpredsednik SD Luka Goršek sta v včerajšnjem soočenju predstavnikov več strank v oddaji 24ur zvečer zatrdila, da bosta stranki kljub prestopu Tašnerja Vatovca še naprej sodelovali. »V tej koaliciji smo odrasli ljudje in delovali bomo naprej državotvorno, tako kot smo do zdaj. In tudi v naslednji levosredinski vladi, katere del bo tudi Levica, verjamem, da bomo dobro sodelovali za skupno dobro, za dobro ljudi,« je dejal Goršek.
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Miha Kordiš, ki se je razšel z Levico in novembra lani s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti!, je na družbenem omrežju X zapisal, da »vodja poslanske skupine je pogosto pomembnejša funkcija od ministrske. Če je Vatovec prestopil v drugo stranko, zato prav gotovo ne more biti iz kariernih razlogov. Hud problem mora zagotovo biti še marsikje drugje.« Na njegov zapis se je odzvala Nataša Sukič iz Levice, zapisala je »saj razumem, ti pač moraš skakati v nas, ne glede na vse, ampak tu si zapretiraval«.

Sukičeva priznava, da ji razlogi za prestop niso znani, in je pozvala Mojco Šetinc Pašek iz stranke SD, naj ji naravnost pove, zakaj je odšel.

Da je Levica s svojim delom v iztekajočem se mandatu dokazala, da je lahko dober koalicijski partner in vladna stranka, so pritrdili danes tudi v tretji koalicijski partnerici, stranki Gibanje Svoboda. Obenem je generalni sekretar stranke Matej Grah ocenil, da je pomembno, da aktualna koalicija ostaja trdna in z istimi poslanci. V največji vladni stranki so sicer ob razpisu volitev optimistični, da je zdaj pravi čas, da pokažejo dosežke iztekajočega se mandata. Program in kandidatno listo, na kateri si želijo tudi predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, bodo predstavili februarja, je napovedal Grah. Njihov ključen cilj na volitvah pa je po njegovih besedah vnovična levosredinska vlada.
Poslanka opozicijske NSi Vida Čadonič Špelič pa je ob dogajanju na levem političnem polu ocenila, da »bližje kot so volitve, večja je nervoza v koaliciji«. Ocenila je, da gre za »težave v koalicijskem raju«, kar pomeni, da ni vse tako lepo, kot bi radi pokazali navzven, in da se očitno že preštevajo med sabo. V NSi imajo kandidatno listo sestavljeno, vse pa poteka tako, kot da se bo povezovanje s SLS in Fokusom Marka Lotriča zgodilo. Z omenjenima strankama se sicer pogovarja predsednik NSi Jernej Vrtovec, javnost pa bodo o tem obvestili, ko bo vse dorečeno in bodo to tudi potrdili organi strank, je napovedala. Osebno pa verjame, da država potrebuje razvojno desnosredinsko vlado in da je NSi s tem, ko je pokazala možnost sodelovanja, k temu doprinesla.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je volitve v DZ razpisala za 22. marec. V strankah se nanje pripravljajo že kar nekaj časa, volilna opravila pa se bodo uradno začela 12. januarja, ko bo že možno oddati podpise podpore kandidatnim listam.
Prvak Demokratov Anže Logar medtem meni, da so delitve levo-desno rahlo preživete. Nadeja se vsebinske kampanje, po volitvah pa si želi široke koalicije. Kandidatno listo bodo potrdili v februarju. Ob političnem prestopu pa je Logar opozoril, da Vatovec v SD verjetno prenaša tudi nek 'knowhow' (znanje in izkušnje op. STA), »na koncu koncev tudi vedenje, kje bo kdo kandidiral, kar je zagotovo nekaj, kar je za politično konkurenco konkurenčna prednost«. Sam sicer ocenjuje, da se taki prestopi v predvolilnem času še lahko dogodijo. »Demokrati pa se ne ukvarjamo s prepričevanjem, ampak smo koncentrirani predvsem na vsebinske poudarke za prihajajočo kampanjo,« je odgovoril na vprašanje, ali meni, da bo tudi Demokratom uspelo še koga zvabiti k sebi.
V SDS se trenutno na aktualno dogajanje niso odzvali. Je pa podpredsednik te stranke Aleš Hojs v soočenju v 24ur zvečer dejal, da vsak tak prestop predstavlja izdajo volivcev. »Zato smo se mi tokrat odločili, da vnaprej ne govorimo o koalicijah s katerokoli od strank, ampak smo se povezali z volivci in gradimo na koaliciji z volivci,« je dejal. Hojs meni, da Levice v naslednjem parlamentu ne bo. »Prepričan sem, da bodo ljudje izbrali desnosredinsko varianto za naslednje štiriletno vladanje,« je dejal.
Letošnje državnozborske volitve bodo desete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej.