Mineva že skoraj pol stoletja, odkar so zagnani krajanke in krajani, zbrani v Planinskem društvu Tabor, začeli obnovo propadajoče Zajčeve domačije in svoje prizadevanje kronali leta 1980 z odprtjem planinske postojanke, ki so ji nadeli ime po nekdanjem lastniku. Zajčeva koča na 750 metrih nadmorske višine stoji na mestu, kjer je nekoč ponosna stala majhna hribovska domačija, kjer se je reklo Pr' Zajc'. Svoje poslanstvo planinska koča opravlja tako že 46 let. V spomin na nekdanji Zajčev rod tam vsako leto organizirajo Zajčeve dneve, ki so preplet spomina, druženja, kulinarike in obujanja starih običajev, zlasti skozi košnjo Šnepovega travnika – gozdne jase, ki je v neposredni bližini koče. Od nje vodi priljubljena planinska pot na Krvavico (905 m), v katere stenah živi sokol selec, ki je redka ujeda, in kjer je tudi rastišče zimzelene in ogrožene iglaste tise. S Krvavico je povezana tudi nesrečna ljubezen Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega. Po legendi nosi Krvavica ime zaradi rdečih skalnih sten, prek katerih naj bi vrgli Veroniko.
Marljive gospodinje so poskrbele, da je bilo mesa dovolj za vse.
Domače dobrote
Tudi letos je prva julijska sobota v okviru Zajčevih dni najprej postregla s košnjo Šnepove košenice, ki nosi ime po nekdanjem lastniku, zdaj pa za košenico, gozdno jaso, skrbijo njihovi nasledniki skupaj z lovci, ki so tam glavni organizatorji te košnje. Z njo udeležence znova prevevajo spomini na čase, ko je bilo na travnikih še videti ritmično premikanje koscev in slišati zvok brušenja kos. Pri košnji je tudi tokrat sodelovalo lepo število navdušencev, ki so pokazali, da še obvladajo ročno košnjo, brez katere v strmih predelih tudi danes ne gre. Še prej je župan Marko Semprimožnik koscem razdelil letošnje majice in jim zaželel uspešno delo ter ob tem poudaril pomen ohranjanja tradicije in običajev. Napornemu delu je sledila kmečka malica z domačim kruhom in suhomesnatimi dobrotami, kasneje na koči pa je kosce čakal še okusen srnin golaž, ki so ga pripravili taborski lovci z Jankom Kobaletom na čelu.
Brez ročne košnje v strmih predelih tudi danes ne gre, poudarjajo. FOTOGRAFIJE: Darko Naraglav
Košnja poteka v prav posebnem redu.
Kot se za Zajčevo kočo in tradicijo spodobi, ni manjkalo kunčjih dobrot, ki so jih oba dneva pripravljale članice Društva žena in deklet Občine Tabor s predsednico Marinko Nemivšek na čelu. Široka ponudba različnih zajčjih in drugih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, ljubiteljev planin, gorskih kolesarjev in drugih obiskovalcev, ki pridejo peš ali se v bližino koče pripeljejo z avtomobilom. Tako kot vedno so obiskovalci poleg zajčjih in drugih mesnih dobrot tudi letos imeli na razpolago pestro ponudbo sladkih priboljškov, zlasti zavitke. »Vsako leto se potrudimo, da pripravimo res dobre jedi iz zajčjega in piščančjega mesa ter sladice, po katerih nas na Šentjurskem sejmu in ob drugih priložnostih spoznavajo obiskovalci. Tukaj na Zajčevi koči pa gresta seveda najbolj v slast jabolčni in borovničev zavitek, tako da smo ga morale speči kar veliko,« med drugim pove predsednica društva in doda, da so že zjutraj začeli pripravljati paprikaš ter panirati meso kakor tudi pripravljati priloge. Tako je bilo do 13. ure, ko so začeli s ponudbo razvajati obiskovalce, vse pripravljeno.
Zajčeva koča je tudi tokrat privabila številne obiskovalce.
Za kulinarični del so znova poskrbele zagnane članice Društva žena in deklet Občine Tabor.
Zajčevi dnevi so tudi letos razveselili z dobrotami.
