Slovenska vlada je leto 2026 razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela, tako bomo zaznamovali 100. obletnico njegove smrti. Pobudo za razglasitev je dala Občina Sežana, podprlo jo je tudi Društvo slovenskih pisateljev, ministrstvo za kulturo pa je predlog uvrstilo med pomembne nacionalne kulturne projekte.
Srečko Kosovel (1904–1926) je eden najvidnejših predstavnikov slovenske moderne poezije. Čeprav je ustvarjal le nekaj let, je za seboj pustil obsežen literarni opus, ki je zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja. Njegova dela, prežeta z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi elementi, odsevajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes izjemno aktualna. Njegova poezija je prevedena v številne svetovne jezike, kar priča o njegovem pomenu tudi v mednarodnem literarnem prostoru.

Pesnikova domačija v Tomaju FOTO: Andrej Peunik/wikipedija.org
Kosovelova zapuščina sega tudi na področje izobraževanja, raziskovanja in turizma.

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904, umrl pa 27. maja 1926. FOTO: Wikimedia.org
Razglasitev Kosovelovega leta je pomembna priložnost za vnovični premislek o sporočilih tega velikega pesnika Krasa, ki je z družbeno angažiranostjo in literarno močjo pustil neizbrisen pečat v slovenski in svetovni književnosti. Kot je sam zapisal: »Krivica je krivica, naj se zgodi enemu, tisočem ali milijonom. Mi pa smo proti krivici. Kajti tudi en je človek.«
Zavod Škrateljc, ki ustvarja priljubljene tematske poti in izdaja knjige, je v zbirki velikih epskih zgodb predstavil Srečkonstrip. Dinamičen in vseskozi poetičen strip pričara kraško dušo pesnika, čigar poezija je aktualna še danes in bo aktualna tudi jutri. »Srečkonstrip je posvečen Srečku Kosovelu in se dotakne vseh njegovih ustvarjalnih svetov, od lirike Krasa do ekspresionizma, od konstruktivizma do futurizma,« so povedali pri Škrateljcu.
»Kosovelova poezija v stripu zazveni izjemno tenkočutno, stripovske ilustracije Jake Vukotiča so v neverjetnem sozvočju s Kosovelovo poezijo in dramaturgijo stripa, za katero je poskrbel pisatelj in pesnik Žiga X Gombač. Imenitno spremno besedilo z vpogledom v pesnikovo življenje in ustvarjalni opus je prispevala Mateja Kralj, sicer skrbnica Kosovelove sobe v Sežani in Kosovelove domačije v Tomaju ter predsednica Društva Konstruktivist.«

Ustvarjalci Srečkonstripa (z leve): Jaka Vukotič, Mateja Kralj in Žiga X Bombač FOTO: Arhiv Škrateljca
Žiga X Gombač dodaja: »Kosovela v vsak dom! Njegova poezija ter mojstrsko in brezčasno krmarjenje med žanri, negotova usoda avtorja, brezmejna občutljivost, tudi nežnost, so name, kot avtorja, delovali kot čudovit navdih in ponudili presežno ustvarjalno potovanje, polno vznemirljivih spoznanj in dobrodošlih refleksij. Strip bralcu prinaša svojstven in hkrati celovit vpogled v pesniški opus in življenje Srečka Kosovela. Genialni pesnik, inovator konstruktivizma in umetniški prerok se predstavi na povsem nov način.«
Krivica je krivica, naj se zgodi enemu, tisočem ali milijonom.
Vse je pesem
Srečkonstrip je nastal iz ljubezni do Kosovelove poezije, a strip bo Kosovelovo poezijo skozi izvirno stripovsko estetiko približal današnjim bralcem, mladim in odraslim, na vsebinski in čustveni ravni. Ilustratorsko je bil projekt poln izzivov in umetniških dilem. Vukotič pravi, da je glavna pripovedna os stripa dialog med pesnikom in novinarjem, ki jo v določenem ritmu prekinjajo pesmi: »Te so kot vrzeli in šivi hkrati, presekajo in zašijejo naracijo. Zato sem jih umestil v samo formo stripa, in ne ločeno na posamezne strani, kot smo sprva načrtovali. Isti postopek sem nato prenesel nazaj na strip: ta ne teče le linearno v smeri njunega pogovora, temveč ga prebadajo Kosovelove asociacije in občutki iz preteklosti ter fantazije o prihodnosti. Asociacije so se začele valiti kot snežna kepa; če sem sprva nameraval umestiti le nekaj ilustrativnih primerov konstruktivizma, so v nadaljevanju začele deževati (kot jekleni dež) iz več smeri.«

Spominska soba Srečka Kosovela v Sežani FOTO: Arhiv Škrateljca
Srečkonstrip je drobna knjižica z velikimi ambicijami: predvsem da današnji bralec začuti neverjetno širino in globino Kosovelovega ustvarjanja, tega, kar je 22-letni mladenič zapustil zanamcem in kar vedno znova vzbuja čudenje. Dr. Uroš Grilc, urednik Škrateljca, dodaja, da je Srečkonstrip popotovanje po nenavadnih svetovih Srečka Kosovela, geografskih in umetniških: »Z rodnega Krasa v Ljubljano, izgubljanje v borovem gozdu ter vinogradi med Tomajem in Sežano, potovanja z vlakom. Vse je pesem, pravi Srečko. A nič manj lirična in razkošna niso popotovanja po umetniški in kulturni orbiti njegovih predhodnikov, vzornikov in sogovornikov, pa tudi, ne da bi se v svojem silno kratkem življenju tega lahko zavedel, njegovih zanamcev. Srečkonstrip tako postavi Srečka Kosovela na svetovni zemljevid največjih umetnikov in umov našega časa in pokaže, zakaj so njegova poezija, njegove misli in refleksije tako brezčasne in nas vedno znova pretresejo.«