Kralj Matjaž se je konec minulega tedna, v petek, soboto in nedeljo, zadovoljno presedal (z vmesnim obiskom prizorišča) na svojem prestolu tam nekje v bližini planinskega doma na mali Peci, v svoji votlini. Pravljično ledeno kraljestvo njemu v čast je namreč že 34. zapored, pod kupolo oblačnega vremena in – na srečo – razmeroma hladnega vremena zraslo na Matevžavih travnikih, tik poleg nogometnega stadiona NK Peca.
Od prvega dogodka leta 1993 je bilo zgrajenih več kot 1460 snežnih gradov in skulptur, ki vsako leto predstavljajo legendo o kralju Matjažu. Tokrat je svoje skulpture v ledu in snegu prispevalo 38 ekip (26 starejši in 12 mlajših) iz vseh koncev in krajev Slovenije; od Bleda do Brežic, od Male Nedelje do domačinov. Šest ur so imeli graditelji časa, da zgradijo tokratno pravljično kraljestvo. Še prej pa so svoje morali postoriti grajski meričniki, ki sodelujočim odmerijo parcele na travnikih, kjer poteka prireditev. »V Črni je vedno vse pod nadzorom,« nam je dejal Dejan Kordež, eden od merilcev, in pohvalil graditelje, da se lepo držijo načrtov in so pridno na svojih parcelah. No, pa dodal je, da je v »pravem življenju čisto pravi geodet«.
Domišljije ni manjkalo.
Meričniki in spletične so pomemben faktor prireditve.
Kleklarce in kuharice
Po mnenju strokovne komisije je najlepši snežni grad zgradila ekipa Črjanske kleklarce in kuharice, ki je kralja Matjaža upodobila znotraj gradu ob krušni peči. Drugo mesto je s svojim gradom zasedla ekipa Gimnazije Ravne na Koroškem, tretje pa ekipa Društva podeželske mladine Črna na Koroškem.
Dve toni ledu
V dobri dve toni umetnega snega in ledu se je že v sobotnem dopoldnevu pognala dobra stotnija fizikalcev, ki so do parcele na različne načine (eni s samokolnicami, drugi na ceradah, tretji kakor koli so se znašli …) dovažali, prinašali kocke ledu ali snega in skupaj s teoretiki začeli uresničevati zamišljene načrte, ki so viseli pred vsako parcelo in obiskovalcem nakazovali, kaj naj bi na koncu, po šestih urah dela, nastalo. V čast kralju Matjažu. Na delitev med fizikalce in teoretike nas je opomnil eden najglasnejših v ekipi študentov iz Maribora Niki Sobočan. Pritrdil mu je tudi kolega »gradbinec« Klemen Poglajen, ki je, naslonjen na veliko gmoto snega in ledu, napovedal, da naj bi iz vsega skupaj – če bo le sreča mila in roke pridne – nastal kralj Matjaž z nekajkrat ovito brado. In, verjeli ali ne, to se jim je tudi posrečilo.
Izkazali so se tudi gostje s hrvaške Šolte.
Črjanske kleklarce in kuharice so kralja Matjaža upodobile znotraj gradu ob krušni peči. In kruhu.
Priložnostna znamka
Spet se je nadaljevala tudi navada filatelističnega zaznamovanja dogodka. Na predvečer gradnje snežnih gradov, v petek, 30. januarja, je bil poleg rednega poštnega žiga na pošti Črna na Koroškem že trinajstič zapored v uporabi tudi priložnostni žig. Občina Črna na Koroškem je poleg poštnega žiga izdala tudi ilustrirano dopisnico, sočasno pa je Koroško filatelistično društvo izdalo še priložnostno pisemsko ovojnico in posebno poštno znamko. Priložnostni poštni sklop, ki ga zaokrožuje priložnostna filatelistična razstava, postavljena v prostorih Pošte Črna na Koroškem, je že štirinajstič zapored oblikoval Borut Bončina, soavtor priložnostnega poštnega žiga je Peter Močnik.
Ob gradnji je treba razrešiti marsikatero tekoče vprašanje.
Letos so bili med graditelji tudi gostje iz pobratene hrvaške občine Šolte, ki so se prav tako lotili izziva gradnje iz snega. »Saj so pridni, pa tudi s snegom znajo, vendar se bodo morali še marsičesa naučiti,« je dejal sodelujoči, ki je na gradbišču belega kraljestva v Črni na Koroškem stalnejši udeleženec.
Gasilci s spremljevalnim programom
Redni gradbinci so člani prostovoljnega gasilskega društva Črna. Ti so si za tokratni projekt omislili gasilsko čelado z napisom na pomoč in 112. Izvirno in duhovito. Duhoviti pa so bili še v nečem drugem; v tako imenovanem spremljevalnem programu. V okviru tega so si namreč omisli pravi pravcati piknik. S hrano na žaru, z »nekaj za poplakniti«, svojim kuharjem. Usklajeno delo, ki ga je vodila šefica projekta Lara Forstner, je dalo rezultate. Super so bili. Tudi njihov spremljevalni program je bil na ravni profesionalcev.
Tako kot ekipe iz Male Nedelje. Ekipo, ki je zgradila skulpturo kralja Matjaža s pohodnikom, so pozno popoldne za zmagovalko razglasili tudi obiskovalci. Ni nepomemben podatek, da so fantje in dekleta iz Male Nedelje letos v Črno prišli že 20., pa tudi, da jih je vseskozi spremljal ansambel s harmoniko, kitaro in basom. »Taki smo, veseli in zabavni. In pridni,« je z nasmehom na ustih dejal eden od šefov Franc Zmazek in dodal, da so se pripeljali kar z avtobusom. »Saj veste, kako je. Po napornem delu je treba prispeti tudi domov. Pot pa ni ravno kratka.«
Da je delo hitreje teklo, je skrbela glasba; tudi mladih iz Male Nedelje.
1460 snežnih gradov in skulptur je bilo doslej zgrajenih.
Kraljevska inšpekcija na gradbišču
»Zelo smo zadovoljni; da le ne bi prehitro prišla odjuga. Navsezadnje je srčika dogajanja zgraditi čim več skulptur,« pove Miha Pustavrh, strokovni sodelavec za razvoj turizma na Občini Črna na Koroškem, ki je bila, spomnimo, v katastrofalnih poplavah pred poltretjim letom ena najbolj poplavljenih občin in tudi z ogromno škodo. »Veliko je bilo narejenega, veliko bo še treba narediti,« je slišati iz ust domačinov.
Zato niti najmanj ne presenečajo besede Romane Lesjak, aktualne županje Črne na Koroškem, da se je odločila ostati v Črni, ne pa sprejeti ponujene kandidature za državnozborske volitve; saj, kot pravi, ji pri odločitvi veliko pomenijo odzivi občanov in želja, da dokonča zastavljene cilje ter uredi projekte, ki so še v teku.
V soboto zvečer je belo kraljestvo kralja Matjaža zasijalo v luči bakel, v nedeljo pa si je izdelke ogledalo na stotine obiskovalcev. In enotna ocena je bila, da so zmagovalci pravzaprav prav vsi.
Saj so pridni, pa tudi s snegom znajo, vendar se bodo morali še marsičesa naučiti.
Grajski meričniki (in spletične) vsaki ekipi izdajo certifikat za ustreznost.
