Kralju cvetlic penina z dna Save (FOTO)

Njegovo življenjsko zgodbo so slovenski mediji spisali že večkrat, predvsem v povezavi s parkom cvetja Mozirski gaj, v katerem sta poseben pečat pustila prav slavljenec Jože Skornšek in njegov prijatelj Ivan Zupan iz Mozirja. Skornšek se je stroke in obrti izučil v Vrtnarski šoli Medlog pri Celju, našel zaposlitev v Ljubljani, tam pa spoznal tudi svojo izvoljenko, njemu najlepšo cvetlico Milico Rižnar iz okolice Ljutomera. Poklicna kuharica mu je stala ob strani v dobrem in slabem, osrečili pa so ju hčerki Elica in Milena ter sin Joži Skornšek, ki je zdaj ob ženi Kristin steber uspešnega vrtnarstva in cvetličarstva Skornšek v Mozirju. Da je 90-letnik obdan z najlepšim družinskim cvetjem, je zaslužnih še pet vnukov in trije pravnuki.

skornšek

Kralj Jože!

Svetovne zamisli

Ob Skornšku je bil pobudnik ustanovitve parka ob Savinji Zupan kot turistični in gostinski funkcionar, spreten pri stikih in s papirologijo. Skupaj s Celjanom, načrtovalcem Mihom Ogorevcem, in še nekaj somišljeniki iz Mozirja sta leta 1974 zasnovala cvetlično-dendrološki park ter ga leta 1978 odprla za javnost. Pozneje sta krog partnerjev povezala Elica Skornšek in Darko Bele, najlepšemu vrtu v mednarodnem prostoru pa vseskozi omogočata nadaljnji razvoj. S to zgodbo je povezan 90-letni slavljenec Jože, oče Mozirskega gaja.

Jože Skornšek se je rodil mami Neži Marolt in Franclu Skornšku (pri Pavelnovih) 11. marca 1936 na Brezju pri Mozirju. Jožek je bil sedmi od devetih otrok, med katerimi je bilo pet deklic in štirje dečki. Garali so na majhni kmetiji in opravljali tudi priložnostna dela v podeželskem okolju. Po osnovni šoli v rojstnem kraju ter izobraževanju za vrtnarja, cvetličarja ter hortikulturnika naj bi se odpravil službovat v park s Titovo rezidenco na Brione, a se je temu izmuznil, dobil zaposlitev za krajši čas v Kranju in že leta 1961 poiskal večji kos zemljišča v rojstnem Mozirju. Pod Rožnikom je poln energije in volje do življenja postavil vrtnarijo ter kot prvi v Zgornji Savinjski dolini postal mojster vrtnarske stroke. Skornškova in Beletova družina sta vsa desetletja, tako pa tudi po Jožetovi upokojitvi, Mozirski gaj razvijali v sklopu Ekološko-hortikulturnega društva s smelostjo, strokovnostjo in mednarodno veljavo. Zdaj že 24 let upokojeni vrtnar Jože je obiskal svetovne destinacije, kjer je dobil zamisli, kako v domači deželi ohraniti izvirnost, naravno formo ter privlačnost parka v že tako lepi slovenski naravi.

In kaj je vrtnarja v življenju najbolj razveselilo? Gotovo tudi lepa gesta, da mu je domača skupnost namenila številna priznanja, sloves prijatelja v njegovem etnografskem društvu Mlajevci Mozirje in zvesto članstvo v EHD Mozirski gaj. A bilo je tudi veliko skrbi, pripoveduje. »Skoraj me je odnesla že prva poplava reke Savinje leta 1990, ki je hudo razdejala naša prizadevanja in napore. A smo s pomočjo prijateljev zmogli in vse postavili nazaj, kot bi ga ustvarjali znova,« se spominja.

Še vedno ustvarja

Pred tremi leti pa je voda uničila večino ustvarjenega v obdobju skoraj 50 let. To je bil šok, ki mu ne bi bili kos sami, niti ob izjemnem Darku Beletu, ki je koordiniral odstranjevanje najhujših posledic in sanacijo celo z novimi pridobitvami. Voda je do neprepoznavnosti prizadela precej objektov, poti in nasip nad Savinjo. Tudi simbolični, v čast Slavku Avseniku posajeni hrast za njegovo glasbo in promocijsko pesem Mozirski gaj. Skornškov hrast, ki je bil posajen sočasno, jo je bolje odnesel. Obe drevesi zdaj spet bujno nadaljujeta rast in sporočata, da kdor požene globoke korenine, ima velike možnosti, da se obdrži tudi v hudih časih. Skornškov gaj je spet urejen kot naravni vrt cvetočih drevesnic, grmovnic in gredic, ves v cvetju pa bo že sredi maja. V dobrem zdravstvenem stanju, kot priča njegov široki nasmeh, pa je ob 90-letnici tudi slavljenec.

Voščilnica krasi dvorišče Vrtnarstva Skornšek.

Njegovo delo so tudi velikonočni zajčki.

Mastnakova penina Valvasor iz tolmuna Save

Niti mlaj ni razočaral!

Zgodovinski tulipan

Še vedno je motiviran, da plete različne okrasne predmete in like za božično-novoletno in velikonočno okrasitev Mozirja ter parka, s katerim po malem še vedno sodeluje. Ob jubileju so mu mlajevci ob vpadnici v trg Mozirje postavili veliko Napotnikovo znamenje s karikaturo Kralj Mozirskega gaja. Znani zet Zdravko Mastnak iz vinogradništva Krakovo pri Sevnici je tastu podaril penino Valvasor Savus s certifikatom; penina je bila leto dni potopljena v Savi. Velikanski, 90-kilogramski tulipan iz hrasta, ki ga je izdelal mladi mojster Simon Verbuč, so mu namenili prijatelji mlajevci ob srečanju na praznični predvečer.

Zvesti naročnik in bralec Slovenskih novic Skornšek je ob našem obisku dejal: »Saj ne potrebujem kaj več kot kakšno dobro besedo in lepe zgodbe, spomine na čas, ko smo z odpadki zatrpane gmajne z golimi rokami spremenili v zdaj sloviti park cvetja in Mozirje postavili na zemljevid Evrope. To pa res dobro dene!«