KRANJ – V telovadnici kranjske gimnazije so po tleh ležali pisani gumbi, ki so na svoj živahen način pripovedovali o neki kreativni mladosti. Le nekaj korakov proč je bradljo krasil obešalnik, ki ga je objemala bela srajca z zanimivim, skorajda umetelno zašitim ovratnikom. Pri napravah, kakršne ljubitelji fitnesa uporabljajo za krepitev mišic, se je nad likalno desko sklanjala šivilja Mira Velkavrh, sicer mati ene od gimnazijk. Na živordečo srajco, ki se je le nekaj trenutkov za tem sprehodila po modni pisti, je šivala še zadnji gumb. »Modna revija bi bila lahko veliko bolj obširna, če bi z zbiranjem oblačil začeli že kak teden prej,« je povedala o prvem dobrodelnem dogodku, ki je v celoto združil več koristnih plasti.
Profesorji
za manekene
Najprej so bila tu rabljena oblačila. Ta so gimnazijci zbirali zgolj nekaj dni, morda en teden. »Nabralo se je kar veliko, deset ali petnajst polnih vreč. Vsa oblačila smo pregledali in izbrali tista, ki so nas najbolj navdušila. Nato smo jih s pomočjo šivilje Mire Velkavrh predelali, prekrojili in pobarvali, tako da so zdaj unikatna,« je opisala Katarina Kunčič, dijakinja tretjega letnika. Njena vrstnica Gaja Gril, ki je tudi bila v ekipi predelovalk rabljenih oblačil, pa je dodala: »Šest, sedem gimnazijk se nas je zbralo. Nekatere smo spretne s šivalnim strojem, druge pri potisku, tretje znajo z iglo, nekatere kvačkajo in so poskrbele za modne dodatke. Predelale smo oblačila, tista pa, ki se nam niso zdela preveč zanimiva, smo podarili kranjskemu Rdečemu križu.«
Gimnazijke so v nekaj tednih izdelale skoraj 50 različnih kosov recikliranih oblačil. Kot se za pravo kolekcijo spodobi, so osvežena oblačila predstavili na modni reviji. Modno pisto so postavili v večnamenski prostor, ozadje zapolnili z udarno glasbo in že so se po rdeči preprogi sprehajali modeli. Povedano natančneje: tu so bili profesorji, ki jih je po modni pisti vodil prvi med njimi, ravnatelj Franc Rozman, v čevlje s peto pa se je ta večer obula tudi profesorica biologije Marija Štremfelj, sicer prva (in še vedno edina) Slovenka, ki je stala na Mount Everestu. Za delčkom profesorskega zbora so na modno pisto suvereno in ob spremljavi bučnega aplavza stopili še gimnazijci, prav tako oblečeni v reciklirana oblačila.
Pa bi takšne kose nosili tudi v resničnem življenju, ne samo na modni brvi? »Oblačila, ki smo jih reciklirali, bi seveda nosili, a ta, ki jih nosiva danes, so bolj kot za v šolo primerna za na morje,« sta se v garderobi (no, že uvodoma omenjeni telovadnici) nasmehnili gimnazijki, ki sta ta večer nosili bolj poletno razpoložena oblačila. In morda se prav tu skriva izziv za prihodnje modne revije – na pisto bi lahko prenesli takšna oblačila, ki jih bodo gimnazijci pozneje zares nosili po šolskih hodnikih. In če razmišljamo naprej: rabljena oblačila bi lahko, v zameno za nekaj evrov, ki bi jih prav tako preusmerili za dober namen, ponudili gimnazijcem. S tem bi mladim pokazali, da niso modna samo oblačila, ki jih z nalepko in ceno prinesemo iz trgovine, ampak da takšna, unikatna in nosljiva, z malo truda (in predvsem: s skoraj nič denarja) lahko postanejo tudi stara oblačila.
Vsa oblačila smo pregledali in izbrali tista, ki so nas najbolj navdušila. Nato smo jih s
pomočjo šivilje Mire Velkavrh predelali.
Pomagajo 60 ženskam na leto
A to so že izzivi za prihodnost. Letos, ko je bil dogodek prvič, pa so modni reviji gimnazijci pripeli še dobrodelni bazar, za katerega so napekli dobrote in izdelali nakit. »Nekaj časa smo se pogovarjali, kam bi namenili zbrani denar. Dijaki so se nato odločili, da bodo pomagali lokalni skupnosti in sredstva namenili Varni hiši Gorenjske,« je o skoraj dva tisoč evrih, zbranih tako s pomočjo gorenjskih podjetij, kot tudi na modni reviji in bazarju, povedala Nataša Kne, koordinatorica mednarodne mature na Gimnaziji Kranj.
Nad dejstvom, da so med vsemi gorenjskimi projekti izbrali prav njihovo društvo, je bila prijetno presenečena Vilma Regovc, vodja Varne hiše Gorenjske: »Doslej s kranjskimi gimnazijci še nismo sodelovali, zato smo še toliko bolj presenečeni in zadovoljni, da so izbrali ravno nas.« Kot je dejala, so od maja 2003 pomagali že 744 ženskam in otrokom. Povedano drugače: društvo, ki ima poleg dveh varnih hiš že pet let pod okriljem tudi materinski dom, od lani pa se jim je pri kranjskem vodovodnem stolpu pridružil še center za informiranje in svetovanje, vsako leto pomaga šestdesetim ženskam, ki so morale zaradi takšnega ali drugačnega nasilja zapustiti domači naslov. »V materinskem domu, ki deluje od leta 2011, je bilo doslej 138 žensk in otrok, kar pomeni, da vsako leto sprejmemo 25 ljudi. Trenutno imamo materinski dom urejen v stanovanju, v prihodnosti pa si želimo, da bi ga preselili v hišo,« je načrte opisala Vilma Regovc, ki gorenjsko varno hišo vodi že od začetka.
