Kras je dobil svoj prvi krtačni stroj

Z novim krtačnim strojem, ki so ga nabavili v Parku Škocjanske jame (PŠJ), in prikazom pridobivanja avtohtonih semenskih mešanic na travniku v bližini Dolenje vasi v občini Divača, se je začelo novo poglavje obnavljanja kraških travnikov. Obenem pa nastaja tudi semenska banka v okviru projekta transPlant Interreg Hrvaška – Slovenija, v katerem sodelujejo po štirje partnerji iz Slovenije in Hrvaškem, vodilni partner pa je Prirodoslovni muzej Rijeka. Na predstavitvi krtačnega stroja je bila tudi ravnateljica reškega muzeja in voditeljica projekta Željka Modrić Surina.

V projektu Za Kras 2, ki se je začel septembra lani in bo trajal štiri leta, pa sodeluje šest partnerjev, poleg vodilnega partnerja PŠJ je tu še Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Mestni občini Nova Gorica in Koper ter Občina Hrpelje-Kozina. Z njim želijo izboljšati stanje biotske raznovrstnosti v območju Natura 2000. Projekt je ocenjen na 5,5 milijona evrov, od česar bo skoraj 2,2 milijona evrov financirala EU.

»Projekt je osredotočen na sedem varstvenih ukrepov, s katerimi bo poleg obnove dvanajstih kalov in kilometer suhih zidov in odstranjevanja odpadkov iz petih jam obnovljenih 200 hektarov kraških travnikov. Na ta način se bodo izboljšali življenjski pogoji številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Projekt tako pomembno prispeva k ohranjanju naravne dediščine in biotske pestrosti. V okviru projekta pa nasploh veliko pozornosti namenjamo suhim kraškim travnikom, ki so eden od najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi. Na enem kvadratnem metru najdemo namreč več kot 80 različnih vrst habitatov. Žal pa zaradi zaraščanja, opuščanja paše in košnje vse hitreje izginja, s tem pa izginjajo tudi številne redke rastline, žuželke in ptice. Za vzpostavljanje novih odprtih površin pa je treba najprej odstraniti zarast. Na gola tla namreč že vdirajo tujerodne invazivne rastline. Zato je pomembno, da imamo na voljo kakovostne lokalne semenske mešanice. Z nakupom krtačnega stroja bo pridobivanje semenskih mešanic suhih kraških travnikov bolj enostavno in učinkovito,« je povedala vodja projekta Za Kras 2 Alenka Gorjan iz PŠJ.

Stroj za kraške razmere

Krtačni stroj oziroma priključek za traktor, ki so ga izdelali na Fakulteti za strojništvo in je prilagojen prav kraškim tlom, zanj pa so v PŠJ odšteli 20.000 evrov, je prvi na Krasu. Naravovarstveni nadzornik PŠJ Borut Kokalj dodaja, da so za sušenje in shranjevanje semen v PŠJ uredili tudi semensko banko. »Ta je opremljena z vsem potrebnim za pripravo in shranjevanje semen od sušilnega stroja, laboratorija z opremo za prebiranje semen, hladilno komoro za kratkoročno shranjevanje semen, z zamrzovalnikom (za dolgoročno shranjevanje semen), do vzgojnega vrta za vzgojo sadik ogroženih vrst. S krtačnim strojem in semensko banko smo zapolnili vrzel pri obnovi narave na Krasu, kar nam bo omogočilo mnogo hitrejšo in učinkovitejšo povrnitev ponovno vzpostavljenih travnikov in pašnikov v ugodno stanje, posledično pa tudi izboljšanje izjemno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kraških suhih travišč. Iz 70 odstotkov v 70. letih prejšnjega stoletja se je travniška raba skrčila na pičlih 18 odstotkov ...« Letos so že nekaj hektarov kraških travnikov pokrtačili, v prihodnjem letu pa jih nameravajo pokrtačiti več kot 30 hektarov.

Domača mešanica

Pomen lokalno pridobljene semenske mešanice pri obnovi travišč je bistven. Botanik dr. Klemen Eler z Biotehniške fakultete v Ljubljani poudarja, »da je treba uporabiti razmeram prilagojeno raznovrstno in lokalno pridobljeno semensko mešanico travniških rastlin, ki omogoča v nasprotju s komercialnimi mešanicami na dolgi rok odporne travne združbe z visoko naravno in krajinsko vrednostjo, ki bodo preprečevale erozijo tal zaradi vode in vetra, zmanjševale vdor invazivnih rastlin in omogočale preživetje na te rastline vezane živali. S primernim krtačenjem in ponavljanjem med vegetacijsko sezono lahko naberemo večji delež prisotnih rastlinskih vrst. Z ločevanjem frakcij semen po času lahko sejemo mešanice, kjer prevladujejo trave, ali pa take, v katerih je več cvetočih zeli, odvisno od zastavljenih ciljev.«

Novo pridobitev je ob številnih prisotnih kmetih pozdravila tudi kmetijska svetovalka Ida Štoka iz sežanske enote novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije, ki je povedala, da »so na Krasu zelo specifične razmere, kjer je manj uspešno ali vprašljivo dosajevanje komercialnih trav na očiščenih površinah kot tudi na absolutnih travnikih in površinah po požarih. Če bo setev uspešna, bo to pripomoglo k manjši zapleveljenosti z invazivkami in hitrejšo rekultivacijo očiščenih površin.«