Krave poginjale, veterinarji zaspali

VRHNIKA – »Višje sedijo, manj sposobni so naši uradniki,« so nam zatrdili kmetje govedorejci z Verda, Bistre, Blatne Brezovice, Vrhnike in drugih zaselkov na jugozahodu Ljubljanskega barja, ki že mesec in pol doživljajo kalvarijo smrtonosnega antraksa ali bolj slovensko vraničnega prisada. Nalezljiva bolezen, povzroča jo bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore, je štirim kmetom v nekaj dneh pomorila 13 govedi. 
Kmetje, ki svoje krave pasejo na skupnih pašnikih pašne skupnosti Verd in Bistra, so bili seveda šokirani. »Prejšnji dan je bilo vse normalno, krave so se pasle kot običajno, naslednji dan so ležale naokoli, kot bi jih kdo s strojnico pokosil,« so takrat povedali občani.

Niso dobili navodil

Začelo se je pri kmetu Hladniku iz Blatne Brezovice, ki je v četrtek, 20. avgusta, na pašniku v Bistri naletel na več poginulih živali. Veterinarski laboratorij je v petek, 21. avgusta, potrdil sum, da živali umirajo zaradi antraksa. Lastnik črede in higienik sta morala na preventivno cepljenje v Ljubljano.

»Čez vikend so krave še naprej poginjale, a se do srede, 26. avgusta, ni praktično nič zgodilo. Nihče nas ni prišel pogledat,« pove predsednik pašne skupnosti Verd Anton Žnidaršič z Verda, ki redi in pase na travnikih 90 govedi. Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) po besedah kmetov ni bilo nobenega odziva.

»Nam rejcem niso dali nikakršnih navodil, nismo dobili nobenih napotkov, kako naj ukrepamo, kako se naj obnašamo,« pove govedorejec Tomaž Gorišek, tudi predsednik KS Verd.

Mediji smo objavili vest o poginulih živalih, zato so postali občani zaskrbljeni. »Med rejci in lokalno javnostjo je vzniknilo mnenje, da hoče UVHVVR zadevo čim bolj pomesti pod preprogo, da nekaj skriva,« dodaja Gorišek.

Uradna veterina je po mnenju kmetov kljub kritičnim razmeram zavajala javnost poudarjajoč, kakor da je vse pod nadzorom, da so opravili vse potrebne ukrepe. »A od tega na terenu ni bilo nič. Niti bližnjih stanovalcev niso obvestili. Ni bil preprečen dostop do okuženega področja,« še pove Gorišek.

Ker odziva ni bilo, so se 27. avgusta predstavniki lokalne skupnosti (predsednik KS Verd, poveljnik PGD Verd, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, poveljnik civilne zaščite občine Vrhnika in lokalna veterinarska služba) samoorganizirali in se sami lotili zdravljenja in preventivnega cepljenja živali. »Pri tem smo uporabili zaščitno opremo, ki nam je ostala iz časov ptičje gripe.«

Šele potem sta po besedah kmetov na teren prispela tudi predstavnika UVHVVR, seveda v popolni zaščitni opremi. »Kako to, saj oblast in veterinarska stroka trdita, da zadeva ni nevarna?« so zapisali kmetje v sporočilu.

Antraks preskoči Bistrico

V nekaj dneh je bolezen prečkala reko Bistrico in dosegla pašnike v Verdu v občini Vrhnika, kjer na 55 hektarjev velikem pašniku pet kmetov pašne skupnosti Verd pase 176 glav goveje živine. Za agresivno in izjemno trpežno bakterijo torej tudi reka ni ovira.

Novo določeno območje vraničnega prisada zajema območja naselij Dol pri Borovnici v občini Borovnica ter naselij Bistra, Blatna Brezovica in Verd v občini Vrhnika. Na tem distriktu, kot veterinarji imenujejo območje, kjer je antraks v preteklosti že izbruhnil, je skupno 21 gospodarstev z 880 govedi, pet gospodarstev z 19 prašiči in štiri gospodarstva s 117 glavami drobnice.

Veterinarji UVHVVR so glede na to, da se je bolezen pojavila na območju, ki je poplavno in ki je po vodnih poteh povezano s predhodnimi distrikti, in da spore povzročitelja vraničnega prisada lahko v tleh preživijo tudi več kot 50 let, ocenili, da verjetnost nadaljnjih pojavov na območju ni izključena. Pašnik Verd je pod zaporo, kar pomeni, da živali ne smejo seliti ali jih prodajati. Zdravljenje so morali kmetje plačati sami. »Na glavo živine smo plačali 35 evrov, cepljenje krije država,« pove Žnidaršič. »Potem bo še tritedenska zapora, vse skupaj bo trajalo en mesec, da bomo lahko pašnike spet odprli.«

Krožile so govorice, da bo država kmetom nekaj povrnila za poginule krave. »A na papirju nimamo nič,« sklene Žnidaršič.