
Galerija

Afera, ki jo je z intervjujem za Info360 odprl Dušan Smodej, se tako ne vrti več zgolj okoli vprašanja, ali je Luka Mesec kdaj užival kokain. Mesec Smodejeve navedbe odločno zanika in jih označuje za laži oziroma del politične diskreditacije pred ljubljanskimi županskimi volitvami. Še isti dan, ko so očitki prišli v javnost, se je odpravil na Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in opravil toksikološko preiskavo urina. Objavljeni izvid je pokazal negativen rezultat pri vseh desetih skupinah testiranih snovi.
Na Planet TV so se zato vprašali, koliko tak test v resnici pove o Smodejevih trditvah. Ta namreč ne govori le o aktualnem uživanju, ampak med drugim trdi, da naj bi z Mescem droge užival že okoli novega leta 2021. V oddaji Planet 18 je o tem govoril Milan Krek, nekdanji direktor NIJZ, ki je vrsto let delal tudi na področju odvisnosti. Po njegovih besedah lahko urinski test pri kokainu pokaže predvsem uporabo v zadnjih nekaj dneh, približno dveh do treh, medtem ko za daljše obdobje ni primeren.
Milan Krek: »Pričakujem, da se bodo preiskovalni organi dvignili s sedeža in začeli preiskovati, kaj vse je na tem polju. Lahko da je vse izmišljeno. Če pa je resnično, potem je bila ogrožena državna varnost Slovenije. S tem se pa ni za šaliti. To, da bi nekdanji podpredsednik imel stike z organiziranim kriminalom, je nedopustno.«
To se ujema tudi s toksikološkimi podatki: zaznavno obdobje v urinu je odvisno od odmerka, pogostosti uporabe, presnove in občutljivosti testa, pri večini drog pa gre praviloma za nekaj dni. Pri redni oziroma pogosti uporabi je lahko obdobje zaznavnosti daljše. Zato negativnega izvida ni mogoče razlagati kot dokaz, da Mesec kokaina ni užival nikoli ali da ga ni užival pred več meseci. Po drugi strani pa rezultat vendarle govori proti temu, da bi ga v obdobju pred testiranjem uporabljal redno oziroma zelo pogosto, saj bi bila pri takšni uporabi možnost zaznave praviloma večja. To je pomembna razlika, ki jo je v oddaji izpostavil tudi Krek.
Če bi želel Mesec odgovoriti tudi na očitke o daljšem obdobju, bi Krek priporočil analizo las. Pri približno štirih centimetrih las je mogoče pregledati večmesečno obdobje, običajni laboratorijski testi pa lahko zajamejo približno 90 dni nazaj. Tovrstno testiranje lahko med drugim zazna kokain in njegove presnovke, THC, amfetamine, opiate in nekatere druge droge. Tak test ima sicer svoje omejitve. Ne more zanesljivo povedati, na kateri točno dan je bila snov zaužita ali kolikšna količina je bila uporabljena, pri interpretaciji pa je treba upoštevati tudi možnost zunanje kontaminacije. Je pa primernejši za ugotavljanje vzorca uporabe skozi daljše obdobje kot urinski test.
Krek je ob tem dejal, da bi pri funkcionarjih, če bi hoteli sistematično preverjati uživanje prepovedanih drog, sam priporočil redno testiranje las, denimo dvakrat letno, s čimer bi bilo mogoče pokriti večji del leta.
Krek je v pogovoru odprl še precej širše vprašanje. Po njegovih besedah pri visokem državnem funkcionarju ni pomembna le morebitna uporaba droge, temveč tudi način, kako bi do nje prišel.
Če bi se izkazalo, da je visoki politik prepovedano drogo dejansko kupoval, bi to praviloma pomenilo stik z nezakonitim trgom. Krek je opozoril, da bi bil v takem primeru ključen problem morebitna povezava z organiziranim kriminalom, saj bi to lahko pomenilo tudi možnost izsiljevanja, pritiskov ali drugih varnostnih tveganj, zato bi bilo nujno, da se vključi Policija in preiskovalni organi.
Krek je ob tem tudi opozoril še na eno bistveno težavo same afere: očitek o dogodku iz leta 2021 je danes praktično nemogoče z laboratorijskim testom dokazati ali ovreči. Tudi lasje lahko pokažejo le omejeno obdobje za nazaj, ne pa dogodka izpred skoraj petih let.
Milan Krek: »Pričakujem, da se bodo preiskovalni organi dvignili s sedeža in začeli preiskovati, kaj vse je na tem polju. Lahko da je vse izmišljeno. Če pa je resnično, potem je bila ogrožena državna varnost Slovenije. S tem se pa ni za šaliti. To, da bi nekdanji podpredsednik imel stike z organiziranim kriminalom, je nedopustno.«
Prav tu se odpre še ena pomembna vzporednica. Sedanji predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je bil v preteklosti prav tako tarča javnih obtožb o uživanju kokaina. Zmago Jelinčič je o nekdanjem političnem sodelavcu večkrat javno trdil, da naj bi užival kokain. Takšne obtožbe so se v medijih pojavljale že pred leti. Toda zgodba se je pozneje obrnila. Ko je Stevanović Jelinčiču zaradi več javnih izjav zagrozil s tožbo, sta leta 2025 dosegla zunajsodno poravnavo. Jelinčič se je javno opravičil in izrecno zapisal, da preklicuje svoje »neresnične in žaljive izjave« o Stevanoviću, ker naj bi bil pri njih zaveden.
Ironično je, da se je razprava o Mescu razplamtela le nekaj tednov po tem, ko je iz parlamentarne procedure izginil predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Predlog je maja vložila ravno poslanska skupina Resni.ca Zorana Stevanovića. Predvideval je naključno testiranje poslancev, premierja, ministrov in državnih sekretarjev, med vzorci pa naj bi bili kri, urin in tudi lasje. Testiranje je bilo sicer zapisano tudi v koalicijski pogodbi sedanje oblasti.
Toda 9. septembra je Resni.ca svoj predlog tik pred obravnavo na parlamentarnem odboru brez javno pojasnjenega razloga umaknila. S tem je bil zakonodajni postopek končan, koalicijska zaveza o testiranju funkcionarjev pa za zdaj ostaja neuresničena.