Kresalova gre na evropsko sodišče

LJUBLJANA – »Vedno sem verjela in zagovarjala, da je edina prava pot pravna pot. Ustavno sodišče mi je s svojo odločitvijo petih sodnikov proti štirim sodnikom, na katero sem morala čakati več kot tri leta, na to pravno pot postavilo zapornico,« je na odločitev ustavnega sodišča,

ki je odjeknila v sredo, odgovorila bivša notranja ministrica Katarina Kresal, ki se zdaj obrača še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Kresalova pravi, da imajo državljani Slovenije, tudi politiki, na upravnem sodišču že vrsto let zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu zoper akte in dejanja KPK. »Le na ta način in v tem postopku je mogoče odpraviti nezakonit akt KPK. Ustavno sodišče pa mi je to pravico s svojo odločitvijo odvzelo, ob tem pa me podučilo, da lahko v pravdnem postopku terjam odškodnino. Vendar odškodnine nočem, hočem le enake pravice, kot jih imajo vsi ostali državljani,« je sporočila.

Ker gre po njenem za pomembno pravno vprašanje glede varstva temeljnih človekovih pravic, se bo v zvezi s tem obrnila še na ESČP v Strasbourgu. 

Njene ustavne pritožbe niso sprejeli

Ustavno sodišče namreč ni sprejelo njene ustavne pritožbe, ki jo je vložila zoper odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2012. To je pritrdilo upravnemu sodišču, ki se je izreklo za nepristojno za obravnavo njene tožbe zoper mnenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Računsko sodišče je avgusta 2011 ministrstvu v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi v Ljubljani izdalo negativno mnenje. Dan kasneje je KPK sporočil, da ravnanje uradnih oseb na ministrstvu pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije. To je bil tudi razlog za nepreklicni odstop Kresalove z mesta ministrice za notranje zadeve.