Nov prebojni predlog za rešitev prometnih zastojev: »Slovenija potrebuje tranzitno avtocesto do Ljubljane!«

Predsednik Zbornice gradbeništva na GZS Kristjan Mugerli je direktor Kolektorja CGP in že vrsto let uspešno vodi eno največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. V prihodnjih letih vidi dva ključna izziva, s katerima se bo moralo soočiti slovensko gradbeništvo, je povedal za Podjetno Slovenijo. Prvi je prehod v razogljičenje, ki bo prizadel vse industrije, vključno z gradbeništvom. Pri tem meni, da so spremembe v transportu in gradbenih strojih neizogibne, vendar revolucije v naslednjih petih letih ne pričakuje. Drugi izziv pa je vpeljava digitalizacije in umetne inteligence v gradbeni proces. Kljub tem novostim verjame v pomen človeškega faktorja: »Če inženir nima prostorske predstave, kot otrok, ki se je igral z lego kockami, potem BIM in podobni pripomočki ne morejo pomagati. So lahko uporabni, vendar brez osnovnih sposobnosti in ustvarjalnosti človeka ostanejo brez pravega učinka.«

Slovenske ceste so premalo pretočne

Mugerli meni, da mora Slovenija nujno izboljšati svojo prometno infrastrukturo, saj trenutne ceste niso dovolj zmogljive za prihodnost. »Preveč je prometa, za trenutno gostoto imamo preozke in premajhne ceste«, pravi in kot primer navaja avtocesto A1 od Maribora do Kopra, ki je najbolj na udaru. Preseneča ga, da v nobenem srednjeročnem načrtu ni avtoceste od Postojne do Jelšan. Pa tudi po en dodatni pas na vsaki strani zdajšnje primorske avtoceste ne bi kaj dosti pomagal, saj bomo, ko bomo končali tretji pas, potrebovali že četrtega, je prepričan. Izračuni so jasni: zastoji na avtocestah povzročajo Sloveniji gospodarsko škodo, ki se meri v najmanj pol milijarde evrov letno. 

Na Primorski avtocesti med Postojno in Ljubljano pa po njegovem mnenju potrebujemo novo avtocesto, ki bo namenjena samo tranzitu, brez priključkov. »Kdor bi potoval proti Zagrebu ali Mariboru, bo zavil na to avtocesto, ki bi se v Ljubljani razcepila na štajerski in dolenjski krak. Vemo namreč, da so prav priključki na avtocesti še dodatne motnje za promet.« Tak ukrep bi bistveno izboljšalo pretočnost prometa, pojasnjuje. Po njegovem mnenju bi ta nova avtocesta pomenila rešitev za eno najbolj prometno obremenjenih povezav v Sloveniji. Tako bi se lahko zmanjšala gostota prometa na obstoječi avtocesti, ki se sicer ne more soočiti z naraščajočimi potrebami. Poleg tega poudarja nujnost izgradnje nove železniške proge, ki bi povezala Ljubljano s Koprom in Mariborom, saj trenutno popravljajo traso še iz časov Marije Terezije. Trenutna železniška infrastruktura je zastarela in ne omogoča hitrih povezav, na primer vlakov, ki vozijo 250 kilometrov na uro in so potrebni za sodobni transport, pojasnjuje. »Da bi iz Maribora prek Ljubljane hitro prišli do Kopra in Nove Gorice, potrebujemo novo linijo, nov koridor!«

Fotografija je simbolična. FOTO: Dejan Javornik

Težava: najti delavce, cene materiala pa rastejo

Pomanjkanje gradbenih delavcev je ena največjih težav, s katerimi se srečuje gradbeni sektor v Sloveniji. »V našem podjetju je kadrovnik tisti, ki najpogosteje potuje po svetu, saj išče nove delavce. Letos je bil nazadnje na Filipinih, v Dubaju in v Uzbekistanu,« pravi Mugerli. Zavedajo se, da je zaradi demografskih sprememb vse težje najti ustrezne domače delavce, zato so začeli širiti svojo iskalno mrežo in zaposlovati ljudi iz različnih držav, kot so Indija, Turčija in Filipini. Kljub težavam s kadri so v Kolektorju CGP uvedli tudi nov način dela, ki bo zmanjšal potrebo po klasičnih gradbenih delavcih. Namesto tradicionalnih metod, kot so opaži in betoniranje, se bodo v prihodnosti osredotočili na uporabo predhodno pripravljenih panelov, kar bo skrajšalo čas, potreben za gradnjo. 

Mugerli opozarja, da so cene cementa v zadnjem desetletju že zrasle za približno 50 odstotkov, v prihodnjih desetih letih pa bi lahko zrasle še za 100 odstotkov. To bo vplivalo na ceno gradbenih storitev, ki bodo postale dražje, vendar ne v obsegu, kot so to predvideli nekateri prejšnji napovedovalci. »Pritisk na rast plač bo nekoliko višji kot inflacija, vendar ne pričakujem več takšnih ekstremnih zvišanj cen, kot smo jih videli v preteklih letih,« pojasnjuje. Poleg tega poudarja pomembnost vlaganj v zelene tehnologije in reciklirane materiale, saj bo to dolgoročno pripomoglo k zmanjšanju stroškov.

Slovenski gradbeni trg je vse bolj odprt za konkurenco iz tujine, vendar Mugerli poudarja, da je ključnega pomena, da Slovenija ohrani svoje visoke standarde. »To je tako, kot če bi Tadej Pogačar treniral dve uri na dan namesto štiri ure na dan. Koliko let bi še zmagoval na Tour de France?«. S humorjem pojasnjuje, da slovenski gradbeniki, ki spoštujejo stroge delovne in zakonodajne pogoje, ne morejo tekmovati s konkurenco, kjer so delovni pogoji veliko manj strogi. Ostaja pa optimističen glede prihodnosti slovenskega gradbeništva, saj verjame, da je stabilnost, ki jo podjetja ohranjajo kljub izzivom, ključ do dolgoročnega uspeha. »Treba je vlagati v infrastrukturo, vlagati v inovacije in ostati osredotočen na kakovost ter trajnost. To bo tisto, kar bo omogočilo rast slovenskega gradbeništva v prihodnjih desetletjih.«