Krivolucka ni edina! Razkrivamo podatke o Rusih, ki so dobili slovensko državljanstvo

Nedavna afera, ko je bila nepripeta predsednica Nataša Pirc Musar udeležena v prometni nesreči v predoru Kastelec na primorski avtocesti, je v javnost naplavila ime športnice in predsedničine prijateljice, Rusinje Viktorije Krivolucke. Bila je ena od sopotnic, v slovenski javnosti pa je postala znana pred tremi leti, ko sta s predsednico postali državni prvakinji v bovlingu, športu, ki ga predsednica obožuje.

Pravnomočna obsodba in zapor nista ovira za naturalizacijo

Krivolucka je javno zanimiva zato, ker ima poleg ruskega tudi slovensko državljanstvo. Leta 2016 ga je pridobila z izredno naturalizacijo na podlagi 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki določa, da njen sprejem v državljanstvo Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. V procesu pridobivanja državljanstva sta rusko državljanko varnostno preverili policija in SOVA, naša varnostno-obveščevalna služba. Za njeno naturalizacijo ni bila ovira, da naj bi po poročanju medijev Krivolucka leta 2007 povzročila prometno nesrečo s smrtnim izidom in pobegom. Zanjo je okrivila prijateljico, prav tako Rusinjo. Tri leta pozneje je bila pravnomočno obsojena na enoletno zaporno kazen, ki jo je odslužila. 

Za izredno naturalizacijo kakopak ne more kandidirati kdorkoli. Gre za skrajšani postopek pridobivanja slovenskega  državljanstva, ki se uporablja le v izjemnih primerih, ko interes naše države prevlada nad standarnim postopkom in pogoji. Praviloma se uporablja za vidnejše tujce s slovenskim etničnim ali kulturnim ali jezikovnim izvorom, npr. Slovence iz drugih držav, ki se vračajo domov, ali pa osebe, ki imajo ali lahko nudijo posebne usluge za Slovenijo: to so znanstveniki, športniki, kulturni delavci in podobno. 

Prebrskali smo evidence in odkrili ducate podobnih primerov

Krivolucka ni edina Rusinja, ki je z izredno naturalizacijo pridobila slovensko državljanstvo. V zadnjih letih, zbrali smo podatke za dobro desetletje, je Slovenija po izredni poti podelila državljanstvo kar 93 Rusom. Poglejmo podrobneje! Slovenija je od leta 2015 državljanom Ruske federacije po postopku izredne naturalizacije podelila 93 državljanstev.

Daleč največ primerov je bilo povezanih z gospodarskim interesom države, kažejo podatki, razčlenjeni po posameznih področjih. Med letoma 2015 in 2026 je bilo zaradi gospodarskega interesa podeljenih 42 državljanstev oziroma dobrih 45 odstotkov vseh izrednih naturalizacij ruskih državljanov v tem obdobju. Na drugem mestu je znanost s 16 podeljenimi državljanstvi, sledijo šport z 12, zdravstvo z desetimi in šolstvo s šestimi. Na področju kulture so bila podeljena štiri državljanstva, dve v kategoriji izseljencev ter eno na področju okolja in prostora.

Po letu 2020 močan skok naturalizacij

Podatki pokažejo veliko razliko med prvo in drugo polovico opazovanega desetletnega obdobja. Od leta 2015 do covidnega leta 2020 je bilo državljanom Ruske federacije po izredni naturalizaciji skupaj podeljenih 21 slovenskih državljanstev. Od leta 2020 naprej jih je bilo že 72. To pomeni, da je bilo več kot tri četrtine vseh 93 primerov iz celotnega obdobja zabeleženih od leta 2020 naprej.

Leta 2020 je bilo podeljenih devet državljanstev, leta 2021 enajst, v letih 2022 in 2023 po 12, leta 2024 deset, leta 2025 pa 13, kar je največ v katerem koli letu v pregledanem obdobju. V letu 2026 je bilo po podatkih, ki so na voljo doslej, podeljenih še pet državljanstev: dve zaradi gospodarskega interesa ter po eno na področju znanosti, športa in kulture. 

Vojna v Ukrajini je močno spremenila položaj ruskih državljanov v Evropi

Posebej zanimivi so podatki po letu 2022. Rusija je 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija pa je od takrat proti Rusiji uvedla vrsto sankcij, ki zajemajo rusko gospodarstvo, finančni sektor, trgovino, energetiko ter številne posameznike in podjetja. Sankcije med drugim omejujejo poslovanje z določenimi ruskimi bankami in podjetji, dostop do nekaterih finančnih storitev, trgovino z določenim blagom in tehnologijo ter poslovanje oseb in družb, uvrščenih na sankcijske sezname. Sankcije niso splošna prepoved poslovanja za vse ruske državljane, so pa po letu 2022 bistveno spremenile gospodarsko in pravno okolje za ruske državljane in podjetja v Evropski uniji.

Prav v tem obdobju je gospodarski interes tudi izrazito najpogostejša podlaga za izredno naturalizacijo ruskih državljanov v Sloveniji. Leta 2022 je bilo od 12 izrednih naturalizacij kar deset podeljenih na področju gospodarstva. Leta 2023 jih je bilo pet od 12, leta 2024 sedem od desetih, leta 2025 pa štiri od 13. Zaradi varstva osebnih podatkov nimamo informacij, kdo točno je dobil slovensko državljanstvo, zato tudi ni mogoče avtomatsko sklepati, da obstaja neposredna povezava med vojno, sankcijami in razlogi posameznikov za pridobitev slovenskega državljanstva. A vendarle: statistični podatki kažejo statistično pomembno časovno sovpadanje obeh dejavnikov.

Slovenski potni list prinaša opevano državljanstvo EU

Slovensko državljanstvo je za državljana tretje države bistveno več kot samo pravica do slovenskega potnega lista. Slovenija je članica Evropske unije, zato njen državljan hkrati postane državljan EU-ja. To pomeni pravico do prostega gibanja in prebivanja znotraj Unije ter možnost življenja, zaposlitve, študija ali iskanja zaposlitve v drugih državah EU pod pogoji evropske zakonodaje. Gre zato za status, ki omogoča neprimerljivo širši dostop do evropskega prostora kot dovoljenje za prebivanje v eni sami državi. Slovenski potni list zato sodi med potovalno najmočnejše - in najvrednejše na svetu.