PRAZNIK SKUPNOSTI

Krompir so vozili celo na Dunaj (FOTO)

Že sedmo Krompirjevanje je potekalo v znamenju dediščine in zabave.
Ocenjevalna komisija si je ogledovala zanimive pridelke. FOTO: Milan Glavonjić

Ocenjevalna komisija si je ogledovala zanimive pridelke. FOTO: Milan Glavonjić

Prejemniki priznanj TZS FOTO: Andreja Vesel, TZS

Prejemniki priznanj TZS FOTO: Andreja Vesel, TZS

Prejemnika priznanj za nenavaden in najtežji krompir v družbi Borisa Pirca FOTO: Andreja Vesel, TZS

Prejemnika priznanj za nenavaden in najtežji krompir v družbi Borisa Pirca FOTO: Andreja Vesel, TZS

Udeleženci likovne kolonije FOTO: Milan Glavonjić

Udeleženci likovne kolonije FOTO: Milan Glavonjić

Kurator razstave Alojz Konec FOTO: Milan Glavonjić

Kurator razstave Alojz Konec FOTO: Milan Glavonjić

Branka Skubic, levo: »Vnuki so največji odjemalci krompirjevih jedi.« FOTO: Milan Glavonjić

Branka Skubic, levo: »Vnuki so največji odjemalci krompirjevih jedi.« FOTO: Milan Glavonjić

Tudi gobarji so pokazali redke primerke. FOTO: Milan Glavonjić

Tudi gobarji so pokazali redke primerke. FOTO: Milan Glavonjić

Stane Klinc je zmagovalec lupljenja krompirja. FOTO: Milan Glavonjić

Stane Klinc je zmagovalec lupljenja krompirja. FOTO: Milan Glavonjić

Ocenjevalna komisija si je ogledovala zanimive pridelke. FOTO: Milan Glavonjić
Prejemniki priznanj TZS FOTO: Andreja Vesel, TZS
Prejemnika priznanj za nenavaden in najtežji krompir v družbi Borisa Pirca FOTO: Andreja Vesel, TZS
Udeleženci likovne kolonije FOTO: Milan Glavonjić
Kurator razstave Alojz Konec FOTO: Milan Glavonjić
Branka Skubic, levo: »Vnuki so največji odjemalci krompirjevih jedi.« FOTO: Milan Glavonjić
Tudi gobarji so pokazali redke primerke. FOTO: Milan Glavonjić
Stane Klinc je zmagovalec lupljenja krompirja. FOTO: Milan Glavonjić
 16. 10. 2026 | 11:12
6:50

Dobrepoljska dolina, stisnjena med ribniško Malo goro in okoliške griče, je spet zaživela v znamenju krompirja. Sedmo Krompirjevanje oziroma Dan krompirja, ki ga z ljubeznijo do dediščine pripravlja Turistično društvo Dobrepolje, je v dolino privabil množico obiskovalcev, od najmlajših pa do tistih, ki se časa ročnega kopanja še živo spominjajo.

Praznik skupnosti

Nekoč je bil krompir v teh krajih bistveno več kot le del kosila; bil je vir preživetja in kruh številnih družin. Dobrepoljski krompir je bil tako cenjen, da so ga na vrhuncu pridelave vozili celo na Dunaj in v Dalmacijo. Čeprav so se časi spremenili in so številne njive zamenjali travniki, spomin, ko je bila to prava dolina krompirja, ostaja živ. Kako je potekalo delo nekoč, ko na njivah še ni bilo mogočnih strojev, so mladi izvedeli iz prve roke. Učenci so o spominih povprašali dedke in babice, nastale zapise pa predali obiskovalcem. Posebno mehak in doživet zapis je pripravil sedmošolec Lan Jakob Jamnik, na prireditvi pa ga je prebrala Marička Žnidaršič, predsednica TD Dobrepolje. Spomnila sta na čas, ko so možje najprej pokosili cimo, otroci so jo pograbili, nato pa se je začelo trdo delo z motikami ali s plugom, ki ga je vlekel konj. Ženske in otroci so pridelek pridno zbirali v košare in lesene gajbice.

A kljub naporu je bil to praznik skupnosti, na njivi so odmevale šale, pesem, zadišala je domača malica, delovni dan pa se je sklenil s pristnim druženjem. Pomemben del zgodbe Krompirjevanja je tudi Edi Zgonc, nekdanji ravnatelj OŠ Velike Lašče, izjemni poznavalec krajevne zgodovine. »Idejo, pobudo, vse to sem dal, da se je začelo,« je povedal. Krompir je ena najpomembnejših poljščin na svetu, skoraj nepogrešljiv na krožniku slehernega zemljana. »Je preprosto, vsestransko in bogato živilo, ki že stoletja hrani milijone ljudi. Pri nas pa je še veliko več kot le živilo, je del tradicije, domače kuhinje in samooskrbe,« je Edi, ki se ga je ljubkovalno prijel vzdevek oče Krompirjevanja, tokrat pa je bil del ocenjevalne komisije, zapisal o tej poljščini in dodal, da je čas, da prireditev prevzamejo mlajši, jo nadaljujejo, nadgrajujejo in širijo. Temelji so po njegovem dobro postavljeni.

Zmagalo srce

Branka Skubic, levo: »Vnuki so največji odjemalci krompirjevih jedi.« FOTO: Milan Glavonjić
Branka Skubic, levo: »Vnuki so največji odjemalci krompirjevih jedi.« FOTO: Milan Glavonjić
Danes za večje količine pridelka v teh krajih skrbijo sodobna mehanizacija in nekaj večjih pridelovalcev, kot sta družina Jakopič, Anton je bil dobrepoljski župan v treh mandatih (1994–2006), in Aleš Marolt. »Naša želja ostaja jasna, in sicer, spodbuditi domačine, da bi znova posadili več starih, kakovostnih sort,« je razkrila Žnidaršičeva. Poleg razstave fotografij in umetniških slik, ki so prikazovale nekdanja kmečka opravila, so organizatorji pripravili zabavna tekmovanja. Napetost se je povečala ob tehtanju najtežjega krompirja in izbiri najbolj nenavadno oblikovanega pridelka, največ smeha pa je privabilo tekmovanje v lupljenju. Naslov dobrepoljskega prvaka si je s hitrostjo in natančnostjo prislužil Stane Klinc. Najtežji krompir je prinesla Julija Levstik, tehtal je 907 gramov, za krompir zanimivih oblik je bilo izbrano »veliko srce«, ki ga je prinesel Klemen Levstik. Ves čas pa je brbotalo v kotličkih, kjer so nastajale krompirjeve jedi izpod rok članic Društva podeželskih žena Dobrepolje. Enolončnice, hrustljavi krompirjevi polpeti, gratiniran krompir, klasični in božanski slivovi cmoki. »Vseh teh receptov sem se naučila sama. V naši kuhinji porabimo res veliko krompirja. Njegovi največji ljubitelji so predvsem vnuki, ki jim najbolj teknejo krompirjevi svaljki,« je razlagala Branka Skubic iz Grosuplja.

Praznik so bogato dopolnili še lokalni čebelarji, katerih društvo ponosno nosi več kot 105-letno tradicijo, in člani Gobarskega društva Dobrepolje z bogato razstavo gozdnih sadežev. Da prireditev prerašča lokalne meje, je potrdila tudi Turistična zveza Slovenije. V imenu te je Boris Pic podelil bronasta priznanja članom TD Dobrepolje, ob predstavitvi projekta Obrazi krajev – zgodbe starejših skozi objektiv, ki povezuje turistična društva in društva upokojencev ter spodbuja medgeneracijska sodelovanja. Prejeli so jih Marija Samec, Drago Samec, Branka Skubic, Franci Skubic in Tone Lunder.

Tridnevna kolonija

Udeleženci likovne kolonije FOTO: Milan Glavonjić
Udeleženci likovne kolonije FOTO: Milan Glavonjić
Le nekaj ur prej so v kilometer od središča Vidma oddaljeni Zagorici, rojstni vasi bratov Franceta in Toneta Kralja, pomembnih slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov ter začetnikov slovenskega ekspresionizma, odprli razstavo likovnih stvaritev, nastalih na drugi koloniji, ki jo je tudi letos pripravil domačin Stane Škulj, veliki ljubitelj kulture. Ideja se mu je porodila že pred leti, saj je menil, da bi bilo v Zagorici treba dediščino bratov Kralj obuditi tudi z ustvarjanjem sodobnih umetnikov. »Želel sem narediti nekaj v spomin na velika umetnika, ki sta izhajala iz naše vasi,« pravi. Zato je začel v Zagorico vabiti likovne ustvarjalce, predvsem akademsko izobražene oziroma že uveljavljene umetnike. Tridnevno srečanje, kolonija, je potekalo na Klančarjevi domačiji (pri Škuljevi), kjer ustvarjalno okolje ponuja tudi star kozolec. Pod njegovo streho, obdani z lesom in značilnim podeželskim okoljem, so umetniki ustvarjali v miru in medsebojnem druženju. Lani je na prvi koloniji sodelovalo pet umetnikov, letos šest. Škulj želi, da bi z leti nastala zbirka del, ki bi jo bilo mogoče predstaviti na primerni razstavi, bodisi v občini Dobrepolje ali Velike Lašče, morda pa tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. Kuratorsko vodenje kolonije je prevzel Alojz Konec, ki je tudi sam sodeloval kot umetnik.

Lanska kolonija je bila posvečena ekspresiji oziroma ekspresionizmu ter slutnji vojne, letošnja tematika, Figura/Bugec, pa je osredotočena na figuro in boga. »Umetniki so se teme lotili z različnih vidikov. Ne gre zgolj za upodabljanje Kristusa, ampak za širši pojem boga, tudi v filozofskem smislu. Skušamo se dokopati do iskrnih, prepoznavnih, čim bolj globokih likovnih sporočil o videnju, doživljanju in razumevanju božjega, svetega in esence obstoja nasploh,« je ob odprtju razstave povedal Alojz Konec, ki si želi, da bi kolonija pridobila mednarodni pridih. Tridnevnega dogodka so se udeležili: Simona Čudovan (Čadraže pri Šentjerneju), Alojz Rak (Boštanj pri Sevnici), Meta Mehle (Videm), Igor Papež (Novo mesto), Damijan Stopar in Alojz Konec (oba iz Sevnice).

Prejemniki priznanj TZS FOTO: Andreja Vesel, TZS
Prejemniki priznanj TZS FOTO: Andreja Vesel, TZS

Prejemnika priznanj za nenavaden in najtežji krompir v družbi Borisa Pirca FOTO: Andreja Vesel, TZS
Prejemnika priznanj za nenavaden in najtežji krompir v družbi Borisa Pirca FOTO: Andreja Vesel, TZS

Kurator razstave Alojz Konec FOTO: Milan Glavonjić
Kurator razstave Alojz Konec FOTO: Milan Glavonjić

Tudi gobarji so pokazali redke primerke. FOTO: Milan Glavonjić
Tudi gobarji so pokazali redke primerke. FOTO: Milan Glavonjić

Stane Klinc je zmagovalec lupljenja krompirja. FOTO: Milan Glavonjić
Stane Klinc je zmagovalec lupljenja krompirja. FOTO: Milan Glavonjić

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
KAKOVOST BIVANJA
Promo
OSKRBA
PromoPhoto
SLADKO UDOBJE
Promo
ONKOLOGIJA
ENERGETIKA
PromoPhoto
HORMONI
PremiumPromo
ODNOSI
Promo
ENERGIJA
PromoPhoto
RAČUNI
Promo
TRADICIJA
PromoPhoto
ODLOČITVE
Promo
KARTICE
Promo
GLASBA
Promo
PREKO ČAKALNIH VRST
Promo
DEPOZITI
Promo
NAPOVED
Promo
VARNOST PODATKOV